Gripa predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje in ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost, opozarjajo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Nevarna je zaradi možnosti pojava epidemij in resnih zapletov, kot so virusne in bakterijske pljučnice.
Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z respiratorno simptomatiko in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših osebah, majhnih otrocih in nosečnicah pa lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo.
Posameznik se lahko najučinkoviteje zavaruje z vsakoletnim cepljenjem, čeprav je pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni ...) uspešnost cepljenja nižja. Cepljenje je sicer koristno, saj ščiti pred okužbo in zapleti, ki spremljajo gripo. Pri najbolj ogroženih skupinah zmanjšuje tudi tveganje za smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.
Cepljenje proti gripi je še zlasti priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od šest mesecev do drugega leta starosti) in nosečnice ter za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe (zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe).
Virusi gripe se sicer stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Čeprav cepivo ne prepreči vseh primerov gripe, vseeno predstavlja najboljšo obrambo pred boleznijo, poudarjajo na inštitutu.
Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva. Za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka.
Uspešnost cepiva je odvisna predvsem od starosti in imunske sposobnosti prejemnika cepiva ter od podobnosti virusov, ki krožijo, s tistimi, ki so v cepivu. Podatki vsakoletih študij kažejo, da cepivo prepreči gripo pri 50-90 odstotkih zdravih odraslih, mlajših od 65 let, in prepreči hospitalizacijo zaradi pljučnice in gripe pri 30-70 odstotkih cepljenih starejših osebah in kroničnih bolnikih.
Cepiti se ne smejo osebe, ki so kdaj imele resno alergično reakcijo na cepivo ali katerokoli snov, ki je lahko prisotna v cepivu. Prijave neželenih učinkov po cepljenju so sicer v Sloveniji redke.
Svetovna zdravstvena organizacija gripo prepoznava kot pomemben javnozdravstveni problem, zato je evropskim državam članicam že pred leti postavila cilj - doseči vsaj 75 odstotno precepljenost rizične populacije. V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka.
