Zato si jo potihoma vsi želimo. Ne preveč, samo toliko malo, da se vidi, da smo bili na počitnicah. V tej želji zato slepo sledimo mitom, ki upravičujejo to našo željo po zagoreli polti. Da so kreme za sončenje škodljive, da nas v senci tako ali tako sonce ne more opeči ali da se s pravo podlago lahko izognemo sončnim opeklinam. A vse to so zgolj in samo miti.
1. Skozi steklo me sonce ne more opeči
Mnogi so prepričani, da so avtomobilska stekla ali stekla pisarn dobra zaščita pred sončnimi žarki in da nas prek stekla sonce ne more opeči. A to ne drži povsem. Res je, da z izpostavljanjem soncu prek stekla ne moremo porjaveti, ker steklo ne prepušča UVB-žarkov, torej tistih, ki naši polti zagotovijo pordel videz. Vendar pa steklo prepušča UVA-žarke, tiste, ki povzročajo poškodbe globlje v koži. Zato se je treba s kremo za sončenje zaščititi, tudi kadar se denimo vozimo v avtomobilu.
2. Sončna svetloba je pravzaprav zdrava
Ta mit pravzaprav ni napačen, se ga pa pogosto zlorablja. Sončna (in dnevna) svetloba je resda eden glavnih virov vitamina D, poleg tega je sonce tudi že priznan zdravilec raznih bolezni in zdravstvenih stanj (znižuje namreč visok krvni tlak, zdravi depresijo ipd.). A mnogi to pozitivno plat izpostavljanja sončnim žarkom izkoriščajo za zagovor načrtnega čezmernega izpostavljanja soncu. Češ, lovimo vitamin D. Dejstvo je, da zadostne količine vitamina D dobimo že s 15 minutami na močnem soncu, zato večurno sončenje na plaži ne šteje več kot zdravstveni ukrep. Prav tako ne drži, da kreme za sončenje ne prepuščajo vitamina D. Dokazano je namreč, da se ljudje v strašljivo veliki večini sploh ne namažemo dovolj, da bi kreme za sončenje sploh lahko imele tak učinek.
Več vas čaka v najnovejši Lepi&Zdravi!
