»V preteklosti najdemo bodisi ozkogledo zlorabo narave ali nemočno prisiljenost k spoštovanju naravnih mej – večinoma po sili okoliščin, redko po volji ljudi. Naprej k naravi prinaša miselni obrat: terja odkrit pogled na pretekle zablode, sprejemanje novih smiselnih dognanj in potem zdravorazumsko izbiro na podlagi spoštovanja do narave, ljubezni do življenja in radosti za vse. To je danes že nuja, saj bomo sicer uničili sami sebe. Danes tudi politični odločevalci to opažajo in uvrščajo v strateške razvojne dokumente za prihodnja leta,« pravi avtor zanimive knjige.
Nara pa ima tudi odgovor na to, kako veste, da zares živite. »Če izveste, da imate še samo tri mesece življenja, pa ne bi spremenili ničesar.«
Pravnoformalne rešitve same po sebi niso dovolj, trdi Nara. »Podlaga zanje mora biti ustrezna notranja naravnanost. Mene v najboljšo naravnanost spravi vprašanje: Kako ljubiti vse otroke vseh življenjskih vrst za vse čase? Imam ga vedno pred očmi. Je merilo moje integritete in zvestobe načelom sonaravnosti. Hvala bogu nas je takih iz dneva v dan več.«
Nara živi povsem v sožitju z naravo. Čeprav bi si želel, da bi tudi drugi spremenili življenjski slog, se ne jezi, ker ni tako, in je za mnoge on čudak in ne obratno. »Jezi me zadnje čase redko kaj. Mislim, res jezi. Bedaku najlaže dokažeš, da je v zmoti, tako da ga pustiš svojo pot, pravi stari rek. Nimam potrebe po spreminjanju sveta. Nisem rešitelj. Kar bo, bo. Morda se komu zdi, da so moja dejanja plod nekih izjemnih etičnih ali pravičniških vzgibov, a v resnici je razlaga preprostejša: samo odzivam se na klice iz notranjosti ali iz okolja in ob njihovem taktu plešem svoj ples. Našel sem svojo poklicanost in tudi zvestobo tej poklicanosti.«
Nara pravi, da ne idealizira manj razvitih delov sveta: »Nič drugačni niso od našega, saj si tudi tam ljudje svojega življenja niso izbrali. Čim dobijo možnost privzeti 'kakovostnejši' zahodni življenjski slog, si ga na veliko privoščijo. Ljudje smo pač zelo čredna bitja. Zahodnjaški vrednostni sistem je silovit. Vojne niso več potrebne, da bi ga razširile po svetu, saj se širi z reklamami in potrošniško moralo.«
In kaj bi morali po Narovem mnenju narediti, da bi postali uravnoteženi ljudje? »Predvsem razkaditi tabuje, ki nam ne dajo dihati. In si dopustiti resnično življenje.«
Resnična povezanost z naravo je po Narovem mnenju možna le v dveh ekstremih – v raju popolnoma nerazumnega človeka, ki živi izključno po nagonih in je nezmožen manipulirati s svetom, ali v raju uravnoteženega Človeka, ki gradi povezavo z naravo od nagonov preko občutkov in razuma do pojma višje inteligence oziroma smisla. »Zanikanje kateregakoli dela človeške večplastnosti in prabitnosti narave, katere delček smo, vodi v odrezanost od celote.«
Nara pa ima tudi odgovor na to, kako veste, da zares živite. »Če izveste, da imate še samo tri mesece življenja, pa ne bi spremenili ničesar.«
