Ob robu mednarodne konference o označevanju živil je Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pojasnil, da uredba o zagotavljanju informacij o živilih uveljavlja enotno zakonodajo za celotno EU. Potrošniku je treba omogočiti primerno informiranost o sestavi živil ter mu olajšati prepoznavanje in izbor živil, ki bodo podpirala njegovo zdravje.
S 13. decembrom bodo nove zahteve za označevanje predpakiranih živil predvidevale minimalno predpisano velikost črk 1,2 milimetra, za zelo majhne embalaže pa 0,9 milimetra, je povedal Pravst. Poleg tega je novo tudi označevanje države izvora mesa ter označevanje sestavin, ki povzročajo alergije. Ime alergena se bo namreč poudarilo z vrsto pisave, ki se bo razlikovala od preostalega seznama snovi. Dodatno nova zakonodaja po njegovih besedah uvaja tudi možnost, da so na tržišču na voljo tudi živila s pretečenim rokom uporabe.
Na ravni Evropske komisije potekajo tudi odločanja o morebitnih dodatnih spremembah na področju označevanja živil. Kot je povedal predstavnik oddelka za prehrano na komisiji Cristophe Didion, morajo države članice in komisija preučiti še nekatere podrobnosti v zvezi z obveznim označevanjem porekla določenih živil, predvsem v zvezi z označbami porekla izdelka oziroma glavnih sestavin živila.
Komisija zbira tudi podatke o prehranskih vnosih ter vsebnosti škodljivih transmaščob v živilih. Na osnovi teh podatkov bo sprejeta tudi odločitev, ali je potrebno uvesti omejevanje oziroma obvezno označevanje prisotnosti transmaščob v živilih.
Kot pa je še povedal Pravst, je naslednja večja sprememba na področju označevanja živil predvidena za konec leta 2016, ko bo uvedeno obvezno označevanje hranilne vrednosti vseh predelanih predpakiranih živil. Med obvezne sestavine bodo po novem vključene tudi vrednosti sladkorjev, namesto besede natrij pa bo navedena označba sol.
