V Sloveniji je tobak najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja za smrt. Vsako leto zaradi kajenja v državi umre skoraj 3600 ljudi ali deset vsak dan. Kadi vsak četrti Slovenec, star 15 do 64 let, več moških kot žensk. Med 15-letniki je že poskusil kaditi vsak drugi, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa kadi skoraj vsak peti, pri čemer med dekleti in fanti ni razlik.
Zviševanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov je najučinkovitejši del celovitih programov nadzora nad tobakom in glede na stroške najbolj učinkovit ukrep, navajajo na NIJZ.
Svetovna zdravstvena organizacija poziva države k 30-odstotnem zmanjšanju razširjenosti rabe tobaka pri prebivalcih starih 15 let ali več.
Med 34 evropskimi državami se trenutno glede na obstoječe ukrepe nadzora nad tobakom Slovenija uvršča šele na 20. mesto, torej je pred nami, kot poudarjajo na NIJZ, še veliko izzivov in priložnosti. V Sloveniji so cene tobačnih izdelkov med nižjimi, cenovna dostopnost pa med višjimi v EU.
Pomembno je, da v Sloveniji še naprej redno in znatno zvišujemo obdavčitev in cene tobačnih izdelkov ter zmanjšamo velike razlike v cenah med različnimi tobačnimi izdelki, ki omogočajo prehod na cenejše oblike kajenja in tako zmanjšujejo opuščanje kajenja, menijo na NIJZ.
V letošnji poslanici ob svetovnem dnevu brez tobaka NIJZ še dodaja, da so škodljive posledice za zdravje in stroški kajenja za posameznika in družbo znatni, "zato mora biti naš skupni cilj, da v Sloveniji razširjenost kajenja čim bolj zmanjšamo in si prizadevamo za družbo brez tobaka".
