»Laično je največji problem bolezni neozaveščenost. Kot vsako drugo stvar bi se morali lotiti bolezni v njeni bazi: po finskih študijah lahko preprečimo diabetes v 38 odstotkih, če ga zdravimo že pred nastopom bolezni – ko začnejo rasti maščobe, krvni pritisk, ko najdemo moteno toleranco za sladkor, ko zbolijo sorodniki, ko smo preboleli nosečniški diabetes, ko se zredimo …, tedaj je najboljši čas,« je povedal dr. Damjan Justinek, direktor Centra za sladkorno bolezen. Veliko posameznikov se ne zaveda, da je sladkorna bolezen ena izmed najpogostejših nenalezljivih kroničnih bolezni. Mit, da diabetes ni resna bolezen, je ovržen. Tudi pevec Lado Leskovar je poudaril, da bi verjetno bilo manj te bolezni, če bi ljudje poznali posledice.
Veliko posameznikov se ne zaveda, da je sladkorna bolezen ena izmed najpogostejših nenalezljivih kroničnih bolezni. Mit, da diabetes ni resna bolezen, je ovržen.
Življenje sladkornih bolnikov se vsekakor ne sme vrteti samo okoli bolezni, zato v Termah Topolšica poskrbijo, »da se pri nas sprosti, razvedri, da postori kaj za svoje zdravje in ugotovi, da je življenje poleg dela še vse kaj lepega,« je povedala direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž-Špeh. Pri njih poskrbijo tudi za zdravo prehrano diabetikov, saj jim je na voljo zelo pester izbor hrane. »Imamo bogat izbor solat. Surova zelenjava večino ljudi navduši. Seveda imamo sladice, ampak če jim ponudimo dovolj velik izbor atraktivnih solat, bo izbral eno od teh,« je še dodala. Na okrogli mizi je sodeloval tudi igralec Gojmir Lešnjak, ki je dokazal, da lahko preprečimo sladkorno bolezen. Pri nezdravem načinu življenja je velikokrat ponoči obiskoval hladilnik in pil sladke pijače. Vse to ga je pripeljalo do rezultata 16 mmol/l sladkorja v krvi. »Opustil sem sladkor, sladkih stvari nisem več konzumiral. Ukinil sem belo moko, sol, skratka, štiri bele smrti, kot kličejo mast, sol, sladkor in belo moko. Zadnje merjenje sladkorja v krvi mi je pokazalo 5,2,« je ponosno povedal Lešnjak. Da so sladkorni bolniki osebe, ki ne smejo biti diskriminirane, predvsem ne na področju dela, pa se strinja tudi direktorica podjetja Plastika Skaza Tanja Skaza. Res je, da imajo sladkorni bolniki svoje potrebe, ampak »so vir informacij in idej, ki so dobre za delodajalca, da lahko ergonomijo delovnega mesta bolj prilagodi tudi zdravim zaposlenim. Tako ocenjujem, da jih je treba gledati kot zdrave s posebnimi zahtevami,« je povedala Skaza. V njihovem podjetju so zaposleni srce podjetja in imajo zaposleno tudi sladkorno bolnico, ki se v podjetju dobro počuti in je sprejeta. Romana Praprotnik, predsednica Društva diabetikov Velenje, je poudarila, da tudi zdravniki pogosto nimajo dovolj časa za vse paciente in so zato zelo pomembna društva, ki jim dodatno pomagajo pri preprečitvi bolezni in boljšemu okrevanju. Dr. Katarina Lahovnik je izpostavila posledice sladkorne bolezni, ki niso zanemarljive, saj lahko pripeljejo do depresije: »V našem zdravilišču ponujamo posebno terapijo, to je smejalna joga. Pri nas imamo dve smejalni terapevtki, ki sprovocirata smeh z gibalnimi, igrivimi, duhovitimi prijemi.« Vsem je predlagala, naj se več smejejo.
Življenje sladkornih bolnikov se vsekakor ne sme vrteti samo okoli bolezni.
Okroglo mizo je vodila Andreja Jernejčič Vizjak, sicer strokovnjakinja za komuniciranje in nastopanje. Za glasbeno presenečenje je poskrbel Lado Leskovar. Obiskovalci pa so se lahko prepričali, da so lepe in okusne jedi lahko tudi zdrave. Vodja gostinstva iz Term Topolšica je namreč pripravil diabetične, vendar okusne koktajle in izbrano hrano, ki je navdušila prav vse prisotne.
