Zdravje

Raje seksa z napačnim...

Marijana Mandić/M.J.
15. 3. 2014, 13.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Včasih je biti lažje z drugo, še tako neprimerno osebo, kot pa se spoprijeti z lastno bolečino, kar pogosto vodi v neverjetno razdiralne, tudi nasilne odnose.

Thinkstock

Kdo me ne bo zapustil?
Večina ljudi si pod ljubeznijo predstavlja in želi umirjen in stabilen partnerski odnos. Zasvojeni z odnosi niso tu nobena izjema. Poleg povsem legitimne človeške želje, da bi našli partnerja, ki bi hotel z njimi ostati v dobrem in slabem, si zasvojeni z odnosi take osebe želijo predvsem zato, ker menijo, da bodo s tem ubežali bolečini, ki jo sproži zapuščanje. Prenesli bi vse, samo tega, da jih partner zapusti, ne, tako težko jim je soočiti se s seboj. Tega se tako zelo bojijo, da podzavestno poiščejo partnerja, ki jih zanesljivo ne bo zapustil. To pa so, kakor ugotavlja Rozmanova, ljudje z več kot očitno 'napako'. Nasilni, zasvojeni z alkoholom ali drugimi drogami, nerodni, nesposobni za partnerski odnos, čustveno ranjeni in takšni, ki se še bolj bojijo zapuščanja kot oni sami.

Takšni ljudje so varni, kajti manjka jim tisto mogočno prepričanje o sebi, zaradi česar bodo gotovo želeli ostati v zvezi. »Samo malo jih bo treba spremeniti, pa bomo iz njih naredili prave partnerje,« pravijo zasvojeni z odnosi, med katerimi je, kajpak, več žensk. Verjamejo, da je njihova ljubezen tako močna, da lahko spremeni drugega, kar je seveda največja utvara. Spremenimo lahko le sami sebe, drugega nikoli, naj se še tako trudimo, kar zasvojeni običajno spregledajo šele čez dolga in mučna leta brezupnih poskusov, ko so v družino, prežeto na primer z alkoholom, vpeti tudi že nič krivi otroci. Takrat ko postanejo kronično izgoreli in izčrpani in se morda že sami zatekajo še k drugim vedenjem ali substancam, da bi se počutili bolje, zraven pa še zbolijo za boleznimi, ki so posledica kroničnega stresa.

Dobro je vedeti!
Žal se zdi v naši patriarhalni družbi zveza med lepo, vendar nemočno in odvisno žensko ter močnim in neodvisnim ter rahlo pokroviteljskim moškim kot zveza iz nebes. Predvsem ženske smo vzgajane tako, da se ne pokažemo resnične, ampak se zaradi miru in na videz zglednega družinskega življenja raje zatečemo v vlogo popolne mame, žene, hčerke, uslužbenke. Zaznale naj bi partnerjeve želje še pred njim in mu jih v popolnosti izpolnile. Narobe, kajti vsakič ko v odnosu zatajimo resnico, zatajimo košček sebe in smo bližje odvisnosti.