»Uporaba« tovrstnih solat je res preprosta. Le odpremo embalažo in solato lahko takoj pojemo. A vprašanje, ki se poraja, je, kako je s higiensko neoporečnostjo teh izdelkov. To je med drugim ZPS ugotavljala na mini testu.
Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je omenjeno, da so jih potrošniki večkrat opozorili, da so bile predpakirane, že očiščene in oprane solatnice uvele, neprijetnega vonja, posamezni listi naj bi bili celo nagniti. Zato so se na ZPS odpravili po nakupih, da bi preverili dejansko stanje na trgu. Na mini testu so nato vzeli pod drobnogled 11 vzorcev predpakiranih, očiščenih solatnic, in sicer štiri vzorce mešane solate, dva vzorca rukole ter po en vzorec motovilca, solate ledenke, kodrolistne endivije, berivke in solate romana iz sedmih trgovin. Dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS je predstavila poudarke testiranja: »Če je bilo le mogoče, smo izbrali vzorce z daljšim rokom uporabnosti. Preverili smo senzorične lastnosti vzorcev, oznake in morebitno prisotnost bakterij ter seveda popisali cene.« Dodala je, da so pri vzorcih preverili morebitno prisotnost bakterij Escherichia coli in Listeria monocytogenes. »Noben vzorec ni presegel kriterija za prisotnost enih ali drugih bakterij, zato lahko govorimo o dobrih in spodbudnih rezultatih s tega vidika,« je še pojasnila Pajk Žontarjeva.
Pri pregledu so bili pozorni tudi na informacije v slovenskem jeziku, prav tako pa so preverili, kaj je proizvajalec zapisal v tujem jeziku, in ugotovili, da se pri prevajanju kar nekaj informacij »izgubi«, kot da za potrošnika, ki prihaja iz Slovenije, ne bi bile zanimive oziroma pomembne. »Ena od takšnih informacij je hranilna vrednost, saj je bila pri šestih od 11 vzorcev izpisana le v tujem jeziku. Izgubijo se tudi informacije o priporočeni temperaturi shranjevanja v hladilniku ali pa so v slovenščini celo drugačne kot v izvirnem jeziku; tudi dejstvo, da je vrečka biorazgradljiva, je informacija, ki bi zagotovo zanimala naše kupce,« je problematiko pomanjkljivega označevanja in informiranja izpostavila Pajk Žontarjeva.
Skupina senzoričnih preizkuševalcev je pri vzorcih še isti dan, ko so bili kupljeni, preverila tudi barvo, videz in zaznavo v ustih. Le trije vzorci so se izkazali z oceno »zelo dobro«, trije so prejeli oceno »dobro«, štirje »povprečno«, eden pa jo je pri ocenjevanju odnesel tudi z minusom. Pajk Žontarjeva je poudarila, so bili glavni razlogi za znižanje senzorične ocene predvsem porjavelost na rezih, uveli in porjaveli listi, neznačilen vonj (po zatohlem, po acetaldehidu) in slaba očiščenost zelenjave (prisotnost koreninic). Dodala pa je, da je razlog verjetno tudi v neprimerno izbrani embalaži – če je ta nepropustna, se delež kisika v njej s časom zmanjša, delež ogljikovega dioksida pa se poveča. Posledica pa je, da se tvorita etanol in acetaldehid. Slednji ima neprijeten vonj, povzroča pa tudi odmiranje rastlinskega tkiva.
Poleg vsega naštetega na ZPS opozarjajo na visoke cene tovrstnih solat. Pajk Žontarjeva je še izpostavila: »Za vzorce smo odšteli od 3,60 pa do 18,40 evra za kilogram, torej v povprečju več kot 10 evrov za kilogram, medtem ko bi za kilogram podobnih neočiščenih solatnic odšteli v povprečju 3,90 evra, torej bistveno manj.«
