Lahko gre za enkratno epizodo, ki izzveni po primernem zdravljenju, lahko pa preide v kronično motnjo in se ponavlja. Zanjo je značilna paleta simptomov, ki močno obremenijo vsakdanje življenje: čustveni (žalost, tesnobnost, apatičnost, razdražljivost, zmanjšana možnost veselja, negativne misli), motnje spominskih funkcij (težja zbranost, neodločnost, črnogledost, občutki krivde, razmišljanje o samomoru, nizka samozavest), upočasnitev aktivnosti, telesni (motnje spanja, spremembe teka, zmanjšano spolno poželenje, povečana utrujenost, tiščanje v prsih, panični napadi, glavobol …).
Zdravljenje z antidepresivi
Kaj se pri depresivni motnji dogaja v možganih? »Splošno je sprejeta triaminska hipoteza za nastanek depresivnosti, kar pomeni, da so vključeni monoamini serotonin, dopamin in noradrenalin, ki so prenašalci v različnih nevronskih krogih v možganih. Enostavno rečeno, pri depresiji je teh treh nevrotransmiterjev premalo, zato modernejši antidepresivi delujejo tako, da zmanjšajo ponovni privzem nevrotransmiterja v celico in s tem zvišajo koncentracijo tam, kjer je to potrebno,«nadaljuje dr. Blinc Pesek.
Antidepresivov se v splošni javnosti še vedno drži slab prizvok (stranski učinki itd.), a so pri zdravljenju depresije pogosto ključnega pomena (v kombinaciji s psihoterapijo). Dr. Blinc Pesek pojasnjuje: »Neželeni učinki sodobnih antidepresivov so večinoma blagi. Pomembno je, da bolnika nanje opozorimo, da bo vedel, kaj pričakovati v prvih dneh zdravljenja. Pomembno je tudi, da ima dostop do zdravnika in da je pravočasno naročen na ponovni pregled. Prvi učinki se pokažejo že po nekaj dneh, do bistvenega izboljšanja pa pride po dveh do treh tednih jemanja antidepresivov. Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti in zdravijo depresivno motnjo. Če se z zdravljenjem preveč odlaša, se lahko depresivnost stopnjuje, postane kronična in teže ozdravljiva. Zato priporočam posvet pri osebnem zdravniku ob sumu na depresivnost.«
Ali je posvet pri zdravniku res tako pomemben in ali se pri zdravljenju res ne moremo izogniti antidepresivom? »Samo depresijo zdravimo z antidepresivi in po možnosti tudi s katero od psihoterapevtskih tehnik. Zelo pomemben je pogovor z bolnikom, natančna anamneza, iz katere razberemo, kateri življenjski dogodki vplivajo na razvoj depresije in kakšen način spopadanja s težavami je posameznemu bolniku blizu. Nekaterim bolnikom zelo koristi kognitivna psihoterapija, ki se loteva simptomov, drugim bolj ustreza interpersonalna ali dinamsko usmerjena psihoterapija. Vsekakor pa brez antidepresiva bolniki teže začnejo psihoterapijo, saj jih simptomi pri tem preveč ovirajo – pomanjkanje energije, črnogledost, motnje zbranosti, neprespanost,« dodaja dr. Blinc Pesek.
Več vas čaka v najnovejši številki Lepe & Zdrave!
