Te so na prvem mestu med vzroki za smrtne primere, ki so povezani z delom. Po ocenah Mednarodne organizacije dela je treba letno od 2,3 milijona smrtnih primerov, povezanih z delom, kar dva milijona pripisati različnim poklicnim boleznim.
"To pomeni, da je zaradi poklicnih bolezni povprečno več kot 5000 smrtnih primerov na dan," navaja Mednarodna organizacija dela (ILO). "To je nesprejemljivo," opozarja.
Poklicne bolezni in njihovo evidentiranje so velik problem tudi v Sloveniji. Kot opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, v Sloveniji ne zbiramo podatkov o poklicnih boleznih, zato lahko delodajalci in predstavniki vlade trdijo, da teh bolezni v državi ni. "Če ne vemo, kje nastajajo poklicne bolezni, jih tudi ne moremo preprečevati," poudarjajo.
Izpostavljajo zdravniške preglede delavcev, ki jih plačajo delodajalci. Pooblaščeni zdravnik delodajalca je z njim v neposrednem pogodbenem razmerju, delodajalci pa nimajo interesa, da bi na pregledih odkrivali bolezni. Glede na to ne spremljamo niti sumov poklicnih bolezni, če pa se sum že postavi, v Sloveniji ni pooblaščene institucije za potrjevanje teh bolezni. Edina izjema so azbestne bolezni, navajajo v zvezi. Prepričani so, da brez finančne neodvisnosti specialistov medicine dela ne bo koraka naprej.
Za posledicami poklicnih bolezni naj bi v Sloveniji po oceni zveze letno umrlo okoli 680 delavcev.
Mednarodna organizacija dela je v letu 2003 razglasila 28. april za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, da bi opozorili na pomen ustreznega ravnanja pri preprečevanju nesreč pri delu in poklicnih bolezni. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov (ICFTU) pa je v letu 1996 uvedla 28. april tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce.
Po podatkih inšpektorata za delo je lani na delovnem mestu umrlo 21 slovenskih delavcev. Štirje med njimi so umrli v nezgodah v tujini, kamor jih je delodajalec poslal na delo.
