Gotovo ste že slišali, da je špinača najboljši rastlinski vir železa. A to sploh ne drži. Špinača ima celo pomanjkljivost: čeprav vsebuje precej železa in kalcija, telo teh snovi skoraj ne more vsrkati, saj vsebuje oksalno kislino, ki veže kalcij in železo ter preprečuje njuno absorbiranje. Špinača je bogat vir vitaminov A in E, betakarotena in nekaj pomembnih antioksidantov, a slab vir železa.
Vitamini iz zamrzovalnika
Ali sta zamrznjeno sadje in zelenjava res enako zdrava kot sveža? Da. Še več, če narezano sadje ali zelenjavo pustimo na kuhinjskem pultu več kot 20 minut, zrak uniči precej vitaminov. Poleg tega sadje in zelenjava, ki ju imamo teden ali še več dni v hladilniku, ravno tako izgubita kar nekaj vitaminov. V teh primerih so zamrznjena živila bolj zdrava od le na videz svežih.
Prigrizek pred spanjem
Ena največjih zmot s področja prehranjevanja predvideva, da obroki pozno zvečer redijo, saj naj bi telo ponoči upočasnilo delovanje, zaradi česar naj bi bilo dovzetnejše za kopičenje kilogramov. Kalorija je kalorija, kadarkoli jo zaužijemo. Za številko na tehtnici je pomembno skupno število zaužitih in z gibanjem porabljenih kalorij. Pač pa obilen obrok pred spanjem ni najboljši zato, ker lahko povzroči prebavne motnje in težave s spanjem.
Pikantna hrana in čir
Začinjena hrana ne povzroča čirov in razjed na želodcu, lahko pa poveča bolečino in poslabša počutje. Bakterija H. pylori je glavni vzrok večine čirov. Domuje v želodcu in dvanajstniku ter izloča encim, ki jo ščiti pred napadi želodčne kisline. Zažre se v sluznico in povzroča čir. Tudi nekatera zdravila, denimo aspirin, naproksen in ibuprofen, lahko razdražijo želodčno sluznico.
Ali kola res škodi kostem?
Da. Številne raziskave so pokazale, da redno pitje kole, vključno z dietno, škodi predvsem ženskim kostem in utegne povečati tveganje za osteoporozo v zrelih letih. To je posledica večje količine fosforne kisline v koli, ki vpliva na oblikovanje kosti.
So umetna sladila varna ali povzročajo raka?
Sladilo, ki je pravi »zvezdnik« tovrstnih žgočih razprav, je aspartam. Trenutno je količina, ki se smatra kot varna (ADI), 40 miligramov aspartama na kilogram telesne mase. Pri 60 kilogramov težkem človeku to znaša 2400 miligramov aspartama. Čeprav je bilo na tem področju opravljenih že ogromno raziskav, pa je očitno, da bo treba morebitno povezanost med aspartamom in boleznimi, kot sta možganski tumor in limfom, še dodatno proučiti. Dejstvo je, da pritožbe v zvezi z aspartamom sestavljajo tri četrt vseh poročil o neugodnih reakcijah na snovi v hrani, do zdaj pa so našteli skupno 92 različnih simptomov in bolezni, povezanih z uporabo aspartama. In še, leta 1992 je ameriško vojno letalstvo objavilo opozorilo, naj se piloti pred poleti izogibajo dietnim pijačam, ki vsebujejo aspartam. Le zakaj?
