2000 kilometrov stran

Neverjetno odkritje: mama v sinovi zbirki kamnov našla človeško kost

A. M.
22. 4. 2024, 15.03
Posodobljeno: 22. 4. 2024, 15.03
Deli članek:

Več kot 20 let je trajalo, da se je uspešno razrešil zelo zanimiv primer odkritja ostankov človeškega okostja, ki so na neznan način prepotovali velik del ameriške celine.

Profimedia
Izkazalo se je, da ne gre za kamen, ampak človeško kost (fotografija je simbolična).

Januarja 2003 je neimenovana ženska iz ameriške Arizone, mati mlajšega otroka, ki je bil navdušen zbiralec kamenja, policiji prijavila neprijetno odkritje. V otrokovi zbirki kamenčkov je namreč prepoznala kos, ki je na prvi pogled izgledal kot zelo nenavadno obrabljen prodnik. Iz radovednosti si ga je bolje ogledala in ugotovila, da ne gre za kamen – ampak za kost, natančneje del čeljusti z ostankom zob. Ker ji predmet ni dal miru, in ker je v njej rastel strah, da bi lahko šlo za človeški ostanek, ga je predala policiji. Slednja je njen sum potrdila. Vendar se je izkazalo, da to očitno sploh ne bo najbolj nenavaden del celotne zgodbe.

Sin je del zbirke svojega kamenja podedoval od dedka, ki je bil navdušen zbiralec kamenja, zato bi bil del okostja lahko še veliko starejši, so sporočili iz šerifovega urada okrožja Yavapai v severni Arizoni. Leta 2003 so identifikacijo sicer pognali, vendar znotraj okrožja Arizone niso našli ujemanja. Primer so zato poimenovali 'Zbirka kamnov Johna Doeja'. 'John Doe' je namreč šaljivo poimenovanje za neidentificirana trupla in druge človeške ostanke, ki ga ameriška policija uporablja v primerih neznane identitete.
Januarja 2023 so, ob sodelovanju Arizonskih oblasti, primer obudili na kolidžu Rampao, kjer so študentje genetske genealogije na vzorcu z uporabo novejše tehnologije in obširnejše baze, ponovno poskusili identificirati ostanke okostja. Nepričakovano so bili uspešni.

"Ker preiskovalna genetska genealogija uporablja drugačno vrsto testiranja DNK, kot se običajno izvaja v policijskih preiskavah, je preostali vzorec prejšnjega testiranja DNK, ki je bil opravljen, šel še v dodatne preiskave drugega laboratorija," je za CNN povedala Cairenn Binder, pomočnica ravnatelja na kolidžu Ramapo. Po večmesečnem dodatnem laboratorijskem procesu v Salt Lake Cityju je univerzitetni raziskovalni genetski rodoslovni tabor uradno identificiral kost.

Kako je košček kosti prepotoval polovico celine?

Šlo naj bi za 30-letnega stotnika Everetta Lelanda Yagerja, ki je umrl na vojaški vaji julija 1951 nad okrožjem Riverside v Kaliforniji, pokopan pa je bil, šokantno, v Palmyri v Missouriju – več kot 2000 kilometrov stran iz Arizone, kjer se je nahajal najdeni delček. Pozitivno identifikacijo je potrdil DNK vzorec Yagerjeve hčere, ki se je ujemal. Preostanek posmrtnih ostankov stotnika se še vedno nahaja v prvotnem vojaškem grobu.

Ostaja torej vprašanje, kako je lahko le en, tako majhen košček kosti, prepotoval tako razdaljo? Strokovnjaki se s preučevanjem primera še ukvarjajo, trenutno pa ima največjo verjetnost teorija, da se je del kosti prenesel v prebavnem traktu mrhovinarskih ptic. Te bi lahko takoj po smrti stotnika na vojaški vaji imele dostop do trupla, nato pa, pred zaključkom prebavnega procesa, preletele daljšo razdaljo.