New wave skupini, ki je nastala v Birminghamu 1978, je k slavi zagotovo pripomoglo tudi dejstvo, da so bili ljubljenci MTV-ja, s katerim so si si do srede osemdesetih pokorili cel svet. Vsekakor pa je njihovih 45 let zaznamovalo burno menjavanje in krčenje zasedbe, genialnost klaviaturista, osebnost glavnega pevca in trio glasbenikov z enakim priimkom.
Skupino sta v srednješolskih letih ustanovila klaviaturist Nick Rhodes in kitarist John Taylor. Na basu se jima je pridružil še pevec in basist Stephen Duffy. Ime so si fantje izbrali dan po premieri filma Barbarella na BBC-ju 20. oktobra 1978. V njem nastopa Dr. Durand Durand, ki ga je igral Milo O'Shea, ime lika pa je bila dovolj velika inspiracija za ime tria, ki je imel svoj prvi nastop 5. aprila 1979 na politehniki v Birminghamu. Kmalu zatem so mulci dobili še četrtega člana, basista Simona Colleya, John (takrat še Nigel) Taylor, poznejši basist, pa je kot rečeno igral kitaro. Po samo nekaj nastopih sta se junija istega leta poslovila Duffy in Colley.
Mulci iz sosednje ulice
Taylor in Rhodes sta potem iskala novega vokalista in ga našla v Andyju Wickettu, za bobne na koncertih pa je poskrbel Roger Taylor. Ne tisti Roger Taylor, zobozdravnik, ki ga poznate pri Queenih, ampak ta, drugi. Ne in nista v sorodu. Istočasno se je John Taylor preselil na bas kitaro, jeseni 1979 pa so v tej zasedbi posneli štiri demo posnetke, vključno z zgodnjo različico Girls on Film. Za žive nastope so na kitari rekrutirali Alana Curtisa, pred koncem 1979 pa se je poslovil Andy Wicket, ki ga je zamenjal prijatelj Rogerja Taylora, Jeff Thomas. Duran Duran so od 1980 nastopali v mestnem klubu Rum Runner, kjer so nekateri od njih tudi delali. Nad samo sceno pa se je zmrdoval Alan Curtis in jih zapustil, ostali pa so odslovili še Jeffa Thomasa, s katerim ostali trije niso našli skupne osnove. Trio je zato začel iskati novega kitarista in pevca. Najprej se je aprila 1980 na oglas v Melody Makerju odzval kitarist Andy Taylor, maja 1980 pa so iz Londona dobili tudi pevca in študenta dramaturgije, Simona Le Bona. Le Bon je bil takoj navdušen nad skupino in kmalu po prihodu so imeli tudi prvo skladbo Sound of Thunder, za katerega je besedilo napisal prav on. Prvi koncert Le Bona, Rhodesa in treh Taylorjev se je potem zgodil 16. julija 1980 v Rum Runnerju. Lastnika kluba, brata Merrow, sta prevzela tudi menedžment, Duran Duran pa so naslednjih nekaj mesecev pisali, razvijali in snemali lastne skladbe, ki so jih igrali v okolici Birminghama in Londona. Septembra 1980 si imeli dovolj materiala za debitantski album. Takrat so nastopali kot predskupina za Hazel O'Connor in poželi toliko zanimanja, da sta se zanje praktično stepli založbi EMI in Phonogram. Patriotizem do založbe Beatlov je fante prepričal, da so podpisali za EMI decembra 1980. Samo teden dni pozneje je v reviji Sound izšel članek o njih, ki ga je napisala Beverley Glick, ki je pisala tudi o novem slogu – novi romantiki, ki je odlično pokril prav glasbo skupine.
Prvi album
Kmalu po podpisu pogodbe z EMI so Duranovci snemali v Londonu s producentom Colinom Thurstonom. Istoimenski album je izšel junija 1981, prvi single, Planet Earth pa je februarja prišel na 12. mesto domačih lestvic. Naslednji, Careless Memories je obtičal pri 37. stopnički, potem pa je julija 1981 izšel tretji single, Girls on Film, ki je prilezel do petega mesta. Sam video, kjer se v blatu in z blazinami pretepajo dekleta zgoraj brez je bil posnet le dva tedna od začetka oddajanja MTV, a so ga morali za predvajanje na novi televiziji precej spremeniti. Album Duran Duran je v Angliji zavzel tretje mesto, konec leta pa so se prvič podali na turnejo v ZDA in jo nadaljevali v Nemčiji in Angliji. Že konec 1981 so začeli snemati material za novi album, začenši s singlom My Own Way, ki je prišel na 14. mesto.
Maja 1982 je izšel drugi album, slavni Rio, ki je dva tedna po izidu dosegel 2. mesto.Hungry Like the Wolf je bil junija uvršečn na peto mesto, Save a Prayer je septembra dosegel 2. mesto, naslovna pesem Rio pa decembra 9.
Skupaj z osvajanjem lestvic se je začela mednarodna prepoznavnost. Sledile so turneje po Avstraliji in Japonski, v ZDA pa so nekaj časa nastopali kot predskupina Blondie na njihovi zadnji ameriški turneji. Takrat še zelo mlada princesa Diana je javnosti povedala, da je Duran Duran njena najljubša skupina, britanski mediji pa so jim dali vzdevek The Fab FIve (Beatli so bili The Fab Four).
Pot do ZDA je vodila preko MTV
Rio se najprej v ZDA ni prodajal najbolje. EMI je Duranovce v Angliji promoviral kot nove romantike, gibanje pa v ZDA ni bilo najbolj znano, zato je ameriška podružnica EMI, Capitol Records lansirala mali album Carnival s plesnimi remiksi z Ria, ki je končno prijel tudi v ZDA. Rio, ponovno izdan v ZDA novembra, se je začenjal vzpenjati po ameriških lestvicah in prišel med prvih 20, skladbe pa so veliko vrteli na svežem MTV. Revija Rolling Stone je zapisala, da je Duran Duran prva skupina, ki je izkoristila val MTV. Na koncu je Rio zasedel 6. mesto na Bilboard 200 in na lestvici ostal kar 129 tednov. Duran Duran so bili eni prvih, ki so izdajali različne verzije svojih pesmi, tudi podaljšane, za plesne klube, ki so večinoma izhajale na B strani malih plošč. Kompilacija teh remiksov je izšla 1998 kot Night Versions.
1983 se je začelo z vzpenjanjem na vseh lestvicah, za Američane so ponovno izdali debitantski album z novim singlom Is There Something I Should Know, ki je v Angliji nepričakovano treščil na prvo mesto, v ZDA pa na 4. Ko sta bila Le Bon in Rhodes gosta na ameriškem MTV, je v studio priletel Andy Warhol, da bi ju pozdravil. Duran Duran so bili del Druge britanske invazije. Američani so jih dobesedno oblegali kot ponoreli. Kjerkoli so se pojavili, tudi v trgovinah, so jih zasule množice in večkrat je morala intervenirati policija. 1983 je Nick Rhodes produciral največjo uspešnico Kajagoogoo, Too Shy, Andy Taylor pa je postal prvi poročeni član skupine.
Garanje dneve in noči
1983 so večinoma preždeli v dvorcu v Franciji in se izognili plačilu davkov, pisali material za tretji album, živeli dekadentno, posegali po nedovoljenih substancah, kar so povedali tudi v dokumentarcu Extraordinary World, posnetem deset let pozneje. Novi album je nosil ime Seven and the Ragged Tiger, na katerem je hit Union of the Snake, ki je prišel na MTV teden dni pred radijskimi postajami. MTV je postal glavni izvozni kanal za skupino in tega so se še kako dobro zavedali. Sledil je New Moon on Monday (deveto mesto v Angliji), The Reflex pa je v ZDA prišel na prvo mesto, sam album pa je v Angliji zasedel vrh.
Prve štiri mesece 1984 so preživeli na svetovni turneji, na njem so posneli tudi živi album Arena, hkrati pa je premierno izšel single The WIld Boys, ki je prišla na drugo mesto na obeh koncih Atlantika. Še dva člana skupine sta razočarala oboževalke – Roger Taylor se je poročil v Neaplju, Nick Rhodes pa v Londonu. Skupina je konec 1984 sodelovala tudi v Band Aidu z Do They Know It's Christmas, Le Bon pa je bil četrti, ki je odpel svoj del. Čeprav so bili po turneji manj dejavni, so člani želeli posneti več materiala, kar je pripeljalo do začasnega razpada, ko sta John in Andy Taylor ustanovila The Power Station z Robertom Palmerjem in bobnarjem Tonyjem Thompsonom. Simon Le Bon in Nick Rhodes sta v tem času zaigrala kot Arcadia z enim albumom So Red the Rose. Roger Taylor? No, ta pa je snemal bobne za oboje. Kot je kasneje povedal Nick Rhodes, sta bila oba projekta komercialni samomor, Duran Duran pa nikoli niso bili več isti. Za Bondov film so 1985 prispevali skladbo A View to a Kill, single pa je bila prva pesem iz Bondovih filmov, ki je prišla na prvo mesto lestvic. 13. julija so Duranovci v okviru Live Aid nastopili še v Filadelfiji na ZDA, ravno v času, ko je na ameriških lestvicah kraljevala Bondova naslovna pesem. Koncert je bil mišljen tudi kot zadnje skupno dejanje pred premorom, a so v isti zasedbi naslednjič nastopili šele čez 18 let, 2003.
Začetek razpada prvotne zasedbe
Po treh studijskih in enem živem albumu in nekaj trenjih se je 1986 Roger Taylor, izmučen od igranja, poslovil od skupine in se preselil na kmetijo na angleškem podeželju. Čeprav je sprva napovedal eno leto premora, se je kmalu pokazalo, da ga ne bo več nazaj. Tudi Andy Taylor, ki je 1986 izdal solo album Thunder, ni želel več imeti opravka z Duran Duran, čeprav so ga ostali člani celo s tožbo želeli potegniti nazaj. Posnel je le nekaj skladb za četrti album, med drugim A Matter of Feeling, v času ko je trajal sodni spor. Tako so 1986 ostali le še Rhodes, John Taylor in Simon Le Bon. Čeprav je bila pesem Notorius uspešna, 2. mesto v ZDA in sedmo v Angliji, pa je bil album relativna polomija, v Angliji je bil na lestvici le en teden na 16. mestu, preostalim trem članom pa je postalo jasno, da so izgubili začetni zagon. Tri leta od zadnjega albuma so pomenila tudi, da je večina najstniških poslušalcev odrasla, spremenil se je tudi glasbeni slog, Duran Duran pa je po besedah Rolling Stones izgubil svojo identiteto. Naslednji album Big Thing je izšel 1988 s singlom I Don't Want Your Love (4. mesto) in All She Wants Is med prvih 10.
Konec osemdesetih je glasbeni slog synth popa zamrl, prišli so hip-hop, tehno in alternativni rock. Po turnejiBig Thing sta koncertna glasbenika kitarist Warren Cuccurullo in bobnar Sterling Campbell postala tudi uradna člana zasedeb. 1989 je izšla kompilacija Decade. Po eksperimentalnem albumu Big Thing je 1990 prišel še Liberty, ki pa je zelo hitro zvodenel brez velikih uspešnic. Skupina se prvič po novem albumu ni podala na turnejo. Bobnar Cambell je zapustil skupino, Duran Duran pa je naslednjih šest let preživel kot kvartet.
Ko se je že vse zdelo izgubljeno...
1993 je izšel novi album, spet z imenom Duran Duran, na katerem sta bila hita Ordinary World, ki je predčasno pobegnil iz studia na radie in Come Undone. Prvi je prišel v ZDA na 3., drugi pa na 7. mesto. Sledila je največja turneja skupine do takrat, na kateri si je potem Le Bon po sedmih mesecih turneje poškodoval glasilke in moral počivati mesec in pol, nakar je sledilo še pet intenzivnih mesecev. 1995 so izdali tudi album s priredbami Thank You, pri nekaterih pesmih pa je sodeloval Roger Taylor na bobnih. 1997 je John Taylor snemal svoj solo album, z Duranovci novi album Medazzaland in spet formiral The Power Station. Januarja 1997 je sporočil, da se za vedno poslavlja, ostala sta le še Rhodes in Le Bon, skupaj s Cuccurullom. Medazzaland, delno posnet na novo po Taylorjevem odhodu, je izšel 1997, pa še to samo v ZDA. 1999 je sledila tudi ločitev od EMI in nova pogodba z DIsneyevim Hollywood Records za tri albume, kjer pa so izdali le enega, slabo sprejetega Pop Trash. Eksperimentiranje z glasbo in zvokom ni prepričalo poslušalcev.
Fantje, dajmo mi od začetka!
Konec leta 2000 se je Le Bon skrivaj sestal z Johnom Taylorjem in predlagal ponovno združitev. Odslovili so Cuccurulla, samo dan zatem pa so na spletni strani objavili, da so nazaj tudi vsi trije Taylorji. Od 2001 do 2003 so Duran Duran na francoski Azurni obali delali na novem materialu in potem v Londonu zaman iskali založbo, ki bi tvegala s ponovno obuditvijo skupine. Zato so se podali na turnejo, da bi pokazali svojo vrednost in presenetljivo popolnoma obsedli stare in nove poslušalce, koncerti so bili razprodani v nekaj minutah, dvorane napolnjene do zadnjega kotička več dni zapored. 2003 so jih povabili kot voditelje na MTV Music Awards in jih tam presenetili z nagrado za življenjsko delo. 2004 so pet dni zapored napolnili Wembley Areno in mnoge druge stadione po Angliji. Celo angleški mediji, ki so jim tradicionalno obračali hrbet, so bili takrat navdušeni. S 35 novimi pesmimi so podpisali z Epic Records, album Astronaut pa je izšel oktobra 2004, single Sunrise pa je skočil na prvo mesto v ZDA in 5. v Angliji. Oktobra 2006 se je še enkrat poslovil Andy Taylor, razlogi pa so bili Taylorjeva depresija, nestrinjanje z menedžmentom in slabi odnosi z ostalimi člani. Na kitari ga je zamenjal Dom Brown, skupina pa je zavrgla že skoraj končani album Reportage in 2007 izdala Red Carpet Massacre. Decembra 2010 je izšel All You Need is Now, 13. album, ki je izšel na iTunes in pristal na prvem mestu v več kot 15 državah. Od takrat so izdali še dva albuma, Paper Gods (2015) in Future Past (2021). Še vedno nastopajo kot kvartet.
Pionirji neke dobe
Zgodbo o Duran Duran bi lahko peljali še nekaj strani, a je za vse njihove dosežke premalo prostora. Bili so prvi, ki so videospote posneli s 35 mm filmsko kamero namesto na videotrak, kar je dalo njihovi glasbi še filmsko razsežnost, bili so eni prvih, ki so na koncertih začeli uporabljati video stene (1984), pa virtualne glasbenike (2000). Ne moremo niti mimo njihove podobe. Tako kot z glasbo so izstopali tudi po stilu oblačenja, zanje so skrbeli Perry Haines, pa Vivienne Westwood in Girogio Armani. In seveda še niso rekli zadnje – prav te dni teče koncertna turneja po Angliji in ZDA, The Future Past, pred nekaj leti pa smo jih gostili tudi v Sloveniji.
