Pomlad zadiši marsikomu, predvsem pridnim delavkam, ki neutrudno iščejo hrano za svojo kraljico. Mravlje, ki jih v vnetem iskanju hrane najdemo skoraj povsod, rade obiščejo tudi naše domove. Pogosto njihova gnezdišča najdemo ob zidovih v zemlji, pod kamni, v razpokah hiš ali krošnjah dreves. Faraonke si rade naredijo gnezda celo ob električnih vodih ali pod fasadami hiš in so pri odstranjevanju precej nadležne. Za svoja gnezdišča faraonke potrebujejo veliko bolj tople oziroma ogrevane prostore. Opazimo jih lahko, ko lezejo okoli stikal, izpod kuhinjskih elementov, tudi armatur in ploščic.
Prepoznajte vstopno mesto
Pri mravljah moramo ukrepati takoj, ko jih opazimo. Čeprav gre zgolj za eno mravljo ali dve, je že čas za alarm, saj gre za izvidniške mravlje, ki bodo za seboj hitro privabile še druge. Zato poskušajte najti mesto, skozi katero je mravlja stopila v stanovanje, in ga zadelajte.
Najpogosteje je to špranja pri vratih ali oknih, drobna reža v tleh ali ob ceveh, preverite tudi zračnike, okrasne letvice in fugirna mesta pri ploščicah. Vstopna mesta je najbolje zadelati s silikonom ali stenskim kitom. Lahko uporabite tudi mavec, na oknih in vratih pa po potrebi zamenjajte tesnila.
FARAONKE
Te so od navadne mravlje precej manjše in bolj oranžno rjavkaste. Te si gnezdo naredijo ob toplejših mestih.
Kako se jih znebiti
Obstaja sicer paleta trgovinskih izdelkov, ki bodo pregnali kolonije mravelj. Na voljo so tekočine v pršilkah, posipi ter hiške, znotraj katerih je vaba. Tekočine v pršilkah bodo mravlje praviloma takoj uničile, posipi in vabe pa delujejo po principu odnašanja v gnezda. S slednjimi se mravlje nato hranijo in poginejo, a vedeti moramo, da delujejo dolgotrajno in z zamikom. Med naravnimi učinkovinami so limonin sok, cimet, olje poprove mete, boraks in diatomejska zemlja. Te potresite po območju, na katerem se mravlje zadržujejo.
