Na otoku v Rokavskem prelivu pred Portsmouthom in Southamptonom je na majhni mlekarski kmetiji odraščal Mark King. Kot se je pozneje leta 1958 rojeni glasbenik spominjal, je bilo to povojno obdobje, kjer so lahko - z enim medeninastim lavorjem, straniščem pred hišo in pocinkano kadjo pred kaminom - o normalnem življenju le sanjali. Pri devetih letih mu je oče kupil mini bobnarski set za 10 funtov, pri 11 letih se je naučil igrati kitaro. Skupaj z dvema sošolcema, Philom in Rowlandom Gouldom je že v najstniških časih igral skupaj v različnih otoških skupinah. Po srednji šoli se je odločil za študij glasbe v Londonu, kjer je spoznal Mikea Lindupa, klaviaturista, s katerim sta imela precej podoben glasbeni okus – oba so navduševali Miles Davis, Keith Jarrett in Jan Hammer. Leta 1979 se je v Londonu pojavil še Phil Gould, ki je skupaj s Kingom in Lindup in vsi trije so se dobivali na preigravanju različne glasbe in svojih idej, pri čemer je nastal zanimiv jazz funk stil zvoka. Kmalu so našli še kitarista, Dominica Millerja (ki se je pozneje proslavil s Stingom), tega pa je zamenjal Philov brat Rowland »Boon« Gould, ki se je vrnil iz dela v Ameriki.
Ultimativni odgovor
Na začetku vloge niso bile razdeljene, Boon je igral tudi bas in saksofon, Lindup klaviature in bobne. Mark King je bil primarno bobnar, ki pa je moral prodati bobne, potem ko se je z neko skupino podal na neuspešno evropsko turnejo. Na koncu je bobne prevzel Phil, kitaro Boon, Mike Lindup klaviature, Marku pa je ostal bas. Mark King, ki je delal v trgovini z glasbili, je večkrat opazoval Američane, ki so demonstrirali funkovsko slap tehniko igranja basa (namesto ubiranja strun tapkanje strune s palcem) in ker se je hitro učil novotarij, je ustvaril svoj stil tovrstnega igranja. Še vedno je četverica igrala le instrumentalno glasbo, hkrati pa so ustvarili tudi ime – Level 42. Številko 42 so potegnili iz Štoparskega vodiča po galaksiji, Douglasa Adamsa, kjer je 42 ultimativni odgovor na vprašanje o življenju, vesolju in vsem. Četverici se je pridružil še en klaviaturist, Wally Badarou, ki sta ga Phil Gould in Mark King spoznala nekaj mesecev, ko sta sodelovala pri Project M. Čeprav je igral klaviature, pisal glasbo in z njimi snemal albume, uradno ni bil nikoli član Level 42.
Vroče železo
Tako je nastala ena najbolj znanih funk pop skupin osemdesetih, Level 42, z Markom Kingom, ki je postal eden najbolj slavnih basistov in je v pop glasbo vpeljal slap tehniko. Potem, ko so njihove vaje videli producenti, so 1980 dobili povabilo k podpisu pogodbe z majhno založbo Elite Records in predlog, naj glasbi dodajo besedila. Čeprav so sprva iskali zunanjega pevca, sta potem vokale prevzela King in Lindup, King glavni vokal, Lindup pa ga je dopolnjeval s falseto harmonijami (čeprav je tudi Mike Lindup tu in tam odpel cele pesmi). Za besedila sta skrbela brata Guld, ostali trije pa so pisali glasbo.
Eden prvih singlov pri Elite, Love Meeting Love, je novo skupino pripeljal v naročje velikega Polydorja, s katerim so podpisali svojo drugo pogodbo. 1981 je Polyidor izdal Love Games, ki je skočila visoko na lestvice. Sledil je prvi album Level 42, ki je takoj postal uspešnica po celi Evropi. Skupina je postala najbolj zaželeni band na britanski in evropski jazz-funk sceni, zahvaljujoč glasbi in virtuoznosti vseh štirih glasbenikov. Polydor je koval železo, dokler je bilo vroče, zato so istega leta izdali še drugi album, The Early Tapes (poznan tudi pod imenom Strategy), sestavljen iz demo posnetkov, ki so jih fantje naredili še pod Elite Records. 1982 so posneli še tretji album, The Pursuit of Accidents, ki je šel zvokovno v pop vode zgodnjih osemdesetih. Oba singla, Weave Your Spell in The Chinese Way sta se uvrstila na lestvice, slednji je bil tik pod vrhom in je skupini prinesel dodatno poslušalstvo.
Premik v pop vode
Četrti album, izdan 1983, z imenom Standing in the Light, je skupino Level 42 poslal na novo pot. Bil je manj jazzovski, manj eksperimentalen in jim je prinesel prvi single med top 10 na domačih lestvicah, The Sun Goes Down (Living It Up). Na albumu za razliko od prvih treh ni bilo pesmi brez vokala, glasbeni slog pa se je približal popu.
1984 je sledil četrti album True Colors, na katerem so bile uspešnice The Chant has Begun in Hot Water, tega leta pa je Mark King posnel tudi svoj prvi solo album, Influences, kjer je odigral večino inštrumentov, na klaviaturah pa mu je pomagal Lindup).
Skupina je postala znana po svojih energičnih živih nastopih (1985 so izdali dvojni live album A Physical Presence), na koncertih pa se jim je na saksofonu pridružil Krys Mach, ki se ga sliši tudi na studijskih albumih vse do 1988.
Lekcije iz ljubezni v družini
Peti album, World Machine, takrat že priznane pop rock skupine, je prišel na vrsto 1985 in Something About You ter Leaving Me Now sta se uvrstila med prvih 20 na Otoku, Something About You pa je bil tudi njihov prvi hit, ki je prišel med prvih 10 v ZDA. V glasbi se je še vedno dalo slišati nekaj originalnega funkovskega sloga. Album je bil toplo sprejet tudi pri kritikih in novinar AllMusic, William Cooper, je zapisal, da gre za enega najbolj dodelanih pop albumov iz srede osemdesetih. Med snemanjem albuma so se pojavile tudi prve tenzije, saj se Phil Gould in Mark King nista najbolj strinjala o glasbeni smeri, kar je pripeljalo do tega, da je Gould med snemanjem zapustil skupino, a se je po pogovoru s Kingom čez en teden vrnil. V času ameriške turneje je izšel single Lessons in Love, ki je postal največja uspešnica skupine. Prvo mesto v Nemčiji, Švici in na Danskem, drugi v Italiji, tretji doma v Angliji in 12. v ZDA, pesem pa je postala prvi naslov novega šestega albuma Lessons in Love, kjer je