Dejstvo je, da je lahko žepnina odlično vzgojno sredstvo – za učenje veščin ravnanja z denarjem. A otrok se mora zavedati, da žepnina ni nagrada, temveč pomeni tudi odgovornost. Kdaj je torej čas, da začnemo otroku dajati žepnino, in koliko naj ta znaša?
Žepnina kot vzgojno sredstvo
Dejstvo je, da otroci posnemajo starše pri vsem, tudi pri ravnanju z denarjem; starši svoj odnos do materialnih dobrin tudi nezavedno prenašamo na otroke. Otroci nas opazujejo pri nakupovanju v trgovini, pri plačevanju položnic, dvigovanju denarja na bankomatu ... Vendar nas običajno nimajo priložnosti opazovati tudi pri služenju denarja, zato je njihova predstava o tem morda nerealistična. Žepnina pa je lahko odlično vzgojno sredstvo, ki bo otroka popeljalo v svet denarja in ga naučilo pomembnih življenjskih lekcij.
Z denarjem pride odgovornost
Mnenja staršev glede žepnine so različna. Nekateri pravijo, da je otroci ne potrebujejo, saj jim vse, kar potrebujejo, tako ali tako kupijo oni. Nekateri pa uporabijo žepnino kot vzgojno sredstvo, saj se lahko otrok z njo nauči odgovornosti in razporejanja denarja. Cilj je otroka naučiti, da z denarjem prevzema tudi odgovornost zanj. To pomeni, da mora skrbeti, da je denar vedno varno spravljen, ter presojati svojo kupno moč in ustrezno prilagajati želje. Žepnina pa ima tudi močan psihološki učinek, saj starši tako otrokom izkažejo zaupanje.
Kdaj in koliko
Žepnino je nesmiselno dajati majhnim otrokom, ki še ne razumejo smisla oziroma pomena denarja. Šele ko se otrok nauči šteti in računati in ko zna paziti na svoje stvari, jo je smiselno uvesti – to je seveda odvisno tudi od zrelosti posameznega otroka –, nikar pa pred petim letom starosti. Višina žepnine je odvisna od vaših finančnih zmožnosti ter od tega, katere izdatke si bo otrok plačeval s tem denarjem (vozovnice za avtobus, stroške mobilne telefonije, igrače, sladkarije in drugo). Velja upoštevati pravilo, da potrebujejo mlajši otroci manj denarja kot starejši otroci. Višino žepnine lahko izračunate tako, da seštejete vse otrokove redne izdatke in prištejete še približno 30 odstotkov za »priboljške« in varčevanje. Načeloma pa velja, da naj bi otrok v prvem triletju osnovne šole dobival največ 15 evrov žepnine mesečno, v drugem triletju do 25, v tretjem do 35 evrov, v srednji šoli pa največ 50 evrov. Pomembno je, da dajete otroku žepnino na isti dan v mesecu (denimo prvega dne). Če ste se odločili za tedensko žepnino, pa naj bo to na primer vedno ponedeljek.
Neodvisna od pohval in kazni
Če bi radi otroka nagradili za uspeh ali dobro opravljeno delo, mu nikar ne zvišujte žepnine, temveč izberite drugačno vrsto nagrade. Prav tako mu ne znižujte ali celo jemljite žepnine za kazen – tako ga boste namreč le prikrajšali za pomembne življenjske lekcije. Pomembno je, da se otrok nauči ravnati z enako količino denarja vsak mesec. Tako ne bo več zapravljal brezglavo, temveč bo vnaprej razmislil, koliko denarja še lahko porabi in koliko mu ga bo ostalo do naslednje žepnine, če si kupi stvar, ki si jo želi. Kadar je otrok s svojim vedenjem namerno povzročil materialno škodo, pa lahko od njega zahtevate, da to poravna iz svoje žepnine. To bo zanj boleča, vendar povsem življenjska lekcija, ki je ne bo pozabil.
