Topinambur danes najdemo predvsem na obronkih travnikov, pogosto tudi na divjih odlagališčih ali s plevelom zaraslih površinah. Kot vrtnina se šele uveljavlja.
Čez poletje ga prepoznamo po visokih cvetovih, ki se vzpenjajo tudi dva metra visoko in so rumeni kot sonce, podobni sončnicam, le da so prašniki in pestiči razviti podobno kot pri cvetlicah in precej manjši. Nekoč je veljal za hrano revežev oziroma, kot pove poimenovanje svinjska repa, hrano za živali.
Po okusu med krompirjem in zeleno
Medtem ko nadzemni del rastline spominja na sončnico, nagrbančeni gomolji spominjajo na krompir. Iz njih lahko pripravimo različne jedi, uživamo jih lahko surove ali toplotno obdelane. Izkopavamo jih vse od septembra pa do konca oktobra, ko se nadzemni deli rastline posušijo. Najbolje jih je izkopavati sproti, saj se zelo hitro posušijo. Tisti, ki jih boste izkopali spomladi, bodo nekoliko slajši, saj se bo v njih nakopičilo več inulina. Očiščene gomolje je treba pomočiti v okisano vodo, sicer potemnijo. Takšne pa nato uporabljamo po mili volji, na tisoč in en način: narezane v solatah, skuhane kot priloga, pripravljene kot krompirjev pire ali pražen krompir, lahko jih cvremo, pripravljamo juhe, kreme za različne sladice ali celo spečemo kruh.
Na vrtu ni zahteven
Če želite topinambur posaditi na vrt, mu namenite le dobro odcedno zemljo. Praviloma je večletna rastlina, a ga gojimo kot enoletnico, saj jeseni izkopljemo gomolje. Če ga želite torej obdržati, nekaj gomoljev pustite v zemlji, iz katerih bo spomladi znova pognal. Dobro prenaša tudi sušo, čeprav mu je bližja ruša. Za sajenje je primeren čas zdaj ali pa v začetku pomladi. Če ga boste sadili zdaj, ga pokrijte s slamo ali listjem, gomolje pa zakopljite do osem centimetrov globoko, z razmikom pol metra. Med rastjo ga nato enkrat okopljite podobno kot krompir.
