Za družino, ki se ne pritožuje in ki ne pojasnjuje – vsaj kar se tiče odnosov z javnostmi –, so Windsorji v javnosti oprali kar nekaj umazanega perila. A bržda ni med njimi nikogar, ki bi to dražje plačal kot princ Charles.
Njegov neuspešni zakon s princeso Diano se v tabloidih še vedno ni izpel, v seriji Krona pa so ga prikazali kot patetičnega in zlonamernega.
Tu je še dejstvo, da ga množice, ki jim bo nekega dne vladal, čislajo manj kot njegovo mamo, bivšo ženo in otroke.
Vendar to ne pomeni, da si zasluži vso slabo publiciteto, ki je je bil deležen vsa leta.
Sorodnik mu je ukradel naglavno okrasje
Valižanski princ ni dedni naziv; tradicija narekuje, da ga vladajoči monarh dodeli svojemu nasledniku. Charles ga je dobil leta 1969, čeprav so Valižani takrat glasno nasprotovali »tuji« angleški vladavini. Ista naraščajoča plima je spodbudila manj sovražno zanimanje za oživitev valižanščine, kar je takratno vlado spodbudilo, da je Charlesu predlagala, da ima del svojega govora ob nastopu položaja ravno v tem jeziku. Poteza ni pomirila najbolj ognjevite opozicije – prišlo je do protestov in neuspelega bombnega napada.
Slovesnost pa ni minila brez kontroverznosti. Naglavno okrasje, ki bi ga poveznili na Charlesovo glavo, bi moralo biti tisto, ki je bilo narejeno za njegovega pradeda Jurija V. in je bilo nazadnje uporabljeno za Edvarda VIII. A ko je ta leta 1936 abdiciral in zapustil Združeno kraljestvo, je krono vzel s sabo, s tem pa prekršil zakon. Vseeno se je kraljeva družina odločila, da za Charlesa raje naročijo novo, kot pa z dejstvom soočijo odtujenega sorodnika.
Bil je v lordski zbornici
Vladajoči monarh mora biti v političnih zadevah nevtralen. Toda to ne velja za preostanek britanske kraljeve družine.
Charles je v lordsko zbornico sedel leta 1970. Štiri leta pozneje se je vpisal v zgodovino, saj je z govorom postal prva kronana glava, ki je lorde naslovila po letu 1884. Charles je govoril o najboljšem možnem izkoristku prostega časa.
Tradicija je članom kraljeve družine narekovala, da v lordski zbornici ne glasujejo – sploh če so prestolonasledniki. Vse Charlesove upe, če jih je sploh imel, da bi glasoval, pa je leta 1999 zatrla vlada Tonyja Blaira, ki je z reformami članom kraljeve družine odvzela sedeže v britanskem parlamentu.
Želel je vladati Avstraliji
Britanska krona še vedno načeluje 14 nekdanjim kolonijam, v katerih monarhinjo zastopa generalni guverner, ki mu pripadajo vse ceremonialne in ustavne dolžnosti kraljice. Te dni so to domačini, noben zakon pa ne preprečuje, da bi to postal član kraljeve družine. Tako je eden od sinov kraljice Viktorije postal generalni guverner Kanade, eden od sinov Jurija V. pa je isti položaj zasedal v Avstraliji.
Leta 1974 je Charlesa med obiskom Avstralije prešinilo nekaj podobnega, a ga je zavrnil takratni avstralski premier Bob Hawke, češ da ga Avstralija noče. Zavrnitev naj bi bila za princa precej boleča.
V težavah zaradi strmoglavljenja
Kot številni drugi člani britanske kraljeve družine se tudi Charles zanima za letalstvo. Tako je leta 1974 postal kvalificiran pilot helikopterja kraljeve mornarice, kjer ga je pozneje nasledil sin William.
Charlesova kariera pa se ni končala bleščeče. Nekoč mu je pilot Graham Laurie odstopil krmilo kraljičinega potniškega letala, Charles pa se je v vetrovnih razmerah pristajanja lotil s preveliko hitrostjo. Letalo je zaradi počene pnevmatike skrenilo z vzletno-pristajalne steze in v tla zarilo z nosom. Nihče od 11 ljudi na krovu ni bil ranjen, je pa nastalo za milijon britanskih funtov materialne škode.
Preiskava je za krivca označila Laurieja, ki je krmilo prepustil potniku, četudi takemu modre krvi. Poteza ga je stala službe inštruktorja letenja, Charles pa je naslednje leto oznanil, da pilotiranje obeša na klin.
Charles proti sodobni arhitekturi
Nekateri od njegovih najstrožjih kritikov niso bili oboževalci princese Diane ali republikanci, temveč arhitekti. Vojno je začel Charles, potem ko je predlog za prizidek k Narodni galeriji v Londonu leta 1984 označil za »pošastni izrastek na obrazu ljubljenega in elegantnega prijatelja«.
Skratka, Charles ni ljubitelj sodobne arhitekture – nikoli ni skrival, da je lobiral proti nekaterim tovrstnim projektom. Sčasoma se je sicer omehčal, a velja omeniti, da je javnost, kar se tiče okusa, na njegovi strani.
Plačuje davke
Kako princ financira svoje aktivnosti? V Združenem kraljestvu s cornwalskim vojvodstvom, ki ga je leta 1337 ustanovil Edvard III. in je namenjeno financiranju prestolonaslednika. Sestoji iz kmetij, nepremičnin in naravnih danosti, vojvodstvo pa upravlja tudi z nekaterimi turističnimi kapacitetami.
Čeprav prihodki vojvodstva niso obdavčeni, Charles davke vseeno plačuje.
Prodaja organsko hrano
Leta 1992 je ustanovil svoje prvo podjetje z organsko prehrano, prihodki pa gredo dobrodelnim organizacijam, ki jih zastopa. A tudi tu ni teklo vse gladko: kot navdušenec nad alternativno medicino je leta 2009 na police poslal tinkturo iz izvlečka artičoke in regrata, ki naj bi pomagala pri prebavi in razstrupljala. Strokovnjaki so potezo označili za šarlatanstvo.
Pisma in mnenja
Princ Charles nikoli ni bil med najbolj priljubljenimi člani britanske kraljeve družine. Kot da zakonske težave in nenavadne navade ne bi bile dovolj, so tu še njegovi pogledi na določene problematike, ki jih rad deli z drugimi. Tako je med letoma 2004 in 2005 poslal 27 pisem vladam in sedmim departmajem. Kot se je izkazalo, je beseda v njih tekla predvsem o okoljski problematiki, dobil pa ni kaj drugega kot zgolj vljudne, neobvezujoče odzive.
Prijateljuje s Stephenom Fryjem
To prijateljstvo je skrajno nenavadno, sploh glede na Fryjeve nazore. A očitno jima uspeva, saj je imel komik za princa ob več priložnostih same lepe besede.
Kraljičino soglasje
Kraljica Elizabeta II. kot monarhinja uradno potrdi zakon, preden gre v zakonodajo. Gre za še en postopek, ki monarhinji in njenemu nasledniku omogoča, da pregledata in ocenita, ali ju predlagana zakonodaja kakor koli zadeva tako v zasebnem kot tudi v javnem smislu.
Operacija Zlata krogla
Čeprav je ime ušlo v javnost, njeni načrti ostajajo tajni. Gre namreč za priprave na Charlesovo kronanje, ki jim neodvisno od Buckinghamske palače in prestolonaslednikove Hiše Clarence načeluje norfolški vojvoda.
Vseeno gre pričakovati, da bo naslednje kronanje krajše in cenejše od tistega, ki ga je bila leta 1953 deležna kraljica Elizabeta II., da bi britanski davkoplačevalci za svoj denar dobili čim več. Pričakovati je tudi, da bo manj gostov, parad in obredov.
