Julius Henry Marx se je 2. oktobra 1890 rodil na Manhattnu, menda v kamri nad mesnico. Njegova mama Minnie je bila odločena, da svoje sinove – imela jih je pet – spravi na oder. Za vzgled jim je postavila svojega brata, nastopača Ala Sheana.
Čeprav je Julius želel postati zdravnik, mama od svojega ni odstopila. Sploh ko se je izkazalo, da ima ne le prijeten glas, ampak tudi posluh. Šolo je bil primoran obesiti na klin, ko je imel 12 let, a je pomanjkanje izobrazbe nadoknadil z izvrstno načitanostjo.
Pojavil se je tudi v stripu.
Groucho je lik, ki ga je ustvaril Tiziano Sclavi, in sicer kot pomočnika v stripovski seriji Dylan Dog, ki jo izdaja založba Sergio Bonelli Editore. Lik se od prve številke pojavlja v skoraj vseh zgodbah serije in je protagonist nekaj kratkih zgodb zunaj serije. Dylanov pomočnik, ki je zelo podoben komiku Grouchu Marxu (tako zelo, da se celo udeleži srečanja njegovih dvojnikov), je s ponavljajočim se dovtipom vedno pripravljen vreči Dylanu pištolo, če jo ta potrebuje. Seveda je Tiziano Sclavi navdih za stripovskega Groucha dobil pri pravem Grouchu.
Šale po slabem nastopu
Na odru je debitiral leta 1905. Štiri leta pozneje je Minnie sinove strpala v vodvilsko zasedbo (vodvil je lahkotna komedija ali burka s pevskimi vložki), ki je nastopala po Združenih državah Amerike. Ko so na vzhodu izčrpali vse priložnosti, so se preselili v osrčje celine.
Nekoč je Julius z bratoma Miltonom in Arhurjem po posebej slabem nastopu v Teksasu na odru začel zbijati šale – bolj zase kot pa za občinstvo. A izkazalo se je, da je občinstvo bolj kot v njihovem petju uživalo v teh šalah. Bratje so sprva uporabljali naglase: najstarejši Leonard (Chico) italijanskega, Arthur (Harpo) irskega in Julius nemškega. A ko je nemška podmornica leta 1915 potopila britansko čezoceanko, občinstvo Juliusovemu liku ni bilo več naklonjeno: takrat se je prelevil v pametnjakoviča, ki je postal njegov pečat.
Bratje Marx so tako v New Yorku postali senzacija, ki je pot našla tudi na Broadway. Ko so posneli svoj prvi film, so že bili zvezdniki; ko se je med zvezde katapultiral Groucho, je imel za sabo že pol stoletja uspešnega nastopanja.
Edinstvena pojava
Groucho je posnel 26 filmov, od tega 13 z bratoma Chicom in Harpom. Do takrat je že razvil svojo rutino: kokošjo hojo, bujne obrvi in brke, cigaro in žaljivke, s katerimi je obkladal vse, ki so mu prekrižali pot, običajno bogate vdove.
Podal se je tudi v radijske vode. Leta 1947 je postal voditelj radijskega kviza You Bet Your Life, ki je tri leta pozneje dobil svojo televizijsko različico.
Brate Harpa, Chica in Groucha je bilo v javnosti brez lasulj in kostumov domala nemogoče prepoznati. Ko je omenjeni kviz prišel na televizijo, je Groucho le pognal svoje brke, ki jih je nosil preostanek življenja. Sčasoma se mu je poslabšal vid, tako da tudi očala niso bila več le rekvizit. Kaj pa hoja? Ta je bila pretirana različica modne drže iz 80. in 90. let 19. stoletja, ko so mladi moški iz premožnih družin hodili z desno roko na križu in rahlo upognjeni v pasu, tako da je leva rama gledala naprej, leva roka pa se pozibavala med hojo.
Tri ločitve
Marxovi trije zakoni so se končali z ločitvijo. V zakonu z Ruth Johnson, od katere je bil starejši deset let, sta se mu rodila Arthur in Miriam; s Kay Marvis, ki je imela 21 let, ko sta se poročila (on pa 54), je imel hčerko Melindo; njegova tretja žena je bila igralka Eden Hartfor. Ko sta se vzela, je imel 64 let, ona pa 24.
Pomanjkljivi formalni izobrazbi navkljub je napisal več knjig, tudi avtobiografijo.
Senzacija: kviz
Sredi 40. let prejšnjega stoletja, ko so se bratje Marx uradno upokojili, v radijskih vodah ni več izkušal uspehov, kakršnih je bil vajen.
To pa je spremenilo usodno gostovanje v radijski oddaji Boba Hopa. Po 40 minutah čakanja je pred mikrofon prišel dodobra razdražen, zato se ni zmenil za scenarij. Med poslušalci pa je bil tudi producent John Guedel in dobil idejo o kvizu. Marxa mu je sčasoma uspelo prepričati in kviz You Bet Your Life so predvajali 11 let. V njem se je Marx s tekmovalci prepiral pred občinstvom in stresal šale. Bil je velikanska uspešnica.
Pogovori z gosti so bili improvizirani, ne pa tudi v živo. Razlogi za to so bili trije: Marx se je lahko tako domislil še kakšne krilatice več; »slabe« dele so lahko odstranili; televizijska mreža pa se je tako zavarovala, saj ni bila nobena skrivnost, da lahko Marx izusti praktično kar koli.
Njegovo smrt je zasenčila smrt Elvisa Presleyja.
Plesal na kraju, kjer je umrl Hitler
Leta 1958 se je s takratno soprogo Eden in hčerko Melindo podal na turnejo po Nemčiji. Tam je splezal na kup ruševin, ki so označevale lokacijo, kjer je nekoč stal bunker Adolfa Hitlerja in kraj njegove smrti; po dveh minutah plesanja ni občutil pretiranega zadovoljstva, »potem ko je pobil šest milijonov Judov«, je pozneje dejal.
Po kvizu You Bet Your Life je vodil različne televizijske oddaje in gostoval v njih, ljudje pa so vedno bolj v čislih imeli njegovo preteklo delo. V intervjuju leta 1971 pa je priznal, da mu največ pomeni, da je The New Yorker objavil prispevek, pod katerega se je podpisal s svojim pravim imenom.
Za bratovo smrt mu niso povedali
Po 81. rojstnem dnevu leta 1971 je tako telesno kot duševno postajal čedalje šibkejši, a se ni upokojil. Njegov zadnji nastop je bil krajši skeč marca 1976. Za smrt mlajšega brata Gumma 21. aprila 1977 mu sploh niso povedali, saj so se bali, da bi novica še poslabšala njegovo že tako slabo zdravstveno stanje.
22. junija 1977 so ga hospitalizirali zaradi pljučnice. Umrl je skoraj dva meseca pozneje, star 86 let, a je njegovo smrt zasenčilo nenadno slovo Elvisa Presleyja.
Na njegovem grobu v Los Angelesu ni epitafa, je pa v enem svojih zadnjih intervjujev dal predlog zanj: »Oprostite, ne morem vstati.«
Nasilna ljubica, ki ga je zlorabljala?
Erin Fleming, ki je bila sprva Groucheva tajnica, je bila njegova zadnja žena. Menda ga je zlorabljala in mu popolnoma zagrenila zadnja leta življenja. Številni Grouchevi prijatelji in sodelavci so sicer priznali, da je veliko pripomogla k oživitvi njegove priljubljenosti, saj je organizirala vrsto nastopov in samostojnih predstav, katerih vrhunec je bil razprodan nastop v Carnegie Hallu. Uspešno je lobirala tudi za častnega oskarja, ki ga je Groucho prejel leta 1974. Toda več Grouchevih prijateljev in družinskih članov, vključno z njegovim sinom Arthurjem in najmlajšo hčerjo Melindo, je Flemingovo obtožilo, da je čedalje šibkejšega Groucha silila do skrajnih meja vzdržljivosti, predvsem zaradi lastnih koristi. Pozneje so jo tudi obtožili, da naj bi bila z ostarelim Grouchem tudi zelo nasilna, tako verbalno kot fizično. Groucho naj bi prav zaradi nje zadnja leta življenja neznosno trpel. Naj spomnimo, da je bilo med njim in njegovo zadnjo ženo kar 51 let razlike.
