Ko je farmacevtsko podjetje Novo Nordisk lanskega junija na ameriški trg poslalo zdravilo Wegovy, ni bilo pripravljeno na odziv, kakršen je sledil. Ljudje so ponoreli. Povpraševanje je takoj doseglo neslutene višave in zdravila je zmanjkovalo. Čakalna vrsta se je v nekaj dneh z meseca podaljšala na konec poletja in v jesen. Skupine na družbenih medijih so bile polne ljudi, ki so delili nasvete o krajih, kjer imajo odmerke na zalogi, in ljudi, ki so tarnali, da zdravila ne dobijo.
Čezmerna teža pesti polovico Evropejcev
Takšen odziv ni nič nenavadnega glede na to, da se je pojavnost bolezenske debelosti na svetovni ravni od leta 1975 potrojila. V ZDA je kar dve tretjini odraslih pretežkih, vsak peti pa debel. V EU čezmerno težo nosi več kot polovica odraslih, debelih pa je 17 odstotkov. Debelost vodi v sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni ter povečuje tveganje za smrt zaradi raka požiralnika, debelega črevesa in danke, jeter, žolčnika, trebušne slinavke ter ledvic. Obenem otežuje potek mnogih bolezni, kar je še posebej očitno pri pandemiji covida-19. Hudo debeli imajo tako za kar od pet do dvajset let krajšo pričakovano življenjsko dobo. Nadzor nad odvečno telesno maščobo je zato eden največjih zdravstvenih izzivov našega časa.
Debelost ni enako lenoba
Debelost prinaša s sabo tudi stigmo. Premnogi še vedno enačijo odvečne kilograme z lenobo, požrešnostjo in nemarnostjo. Čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija debelost uvrstila med bolezni, se odnos ljudi ni kaj dosti spremenil. Vedeti pa je treba, da geni k temu, kako suhi ali debeli bomo, prispevajo kar od 40 do 70 odstotkov, kar je primerljivo z luskavico, boleznimi srca ali rakom dojke. Pri debelosti so v ozadju pogosto tudi psihološki dejavniki in vzorci, ki jih je težko prekiniti. To se kaže tudi v tem, da so kljub trudu in zdravniški pomoči pri spreminjanju življenjskega sloga debeli ljudje pri hujšanju le zmerno učinkoviti. Zdravila in kirurški posegi so za marsikoga edini način, da zares shujša in obdrži zdravo težo. Najučinkovitejša je bariatrična operacija, s katero zmanjšajo velikost želodca, a je tudi zelo invazivna. Vsekakor pa na ta način ne bomo mogli rešiti pandemije debelosti.
Neslavna zgodovina zdravil proti debelosti
Zgodovina razvoja zdravil za hujšanje je burna. Že od prvih dni so jih zaznamovali stranski učinki, od visokega krvnega tlaka do smrti. Težave so se začele v tridesetih letih 20. stoletja, ko je 2,4-dinitrofenol (DNP) postal ena prvih kemikalij, uporabljenih za hujšanje. DNP učinkuje tako, da moti reakcije, ki ustvarjajo in shranjujejo energijo v našem telesu. Ker nima kam iti, se energija sprosti kot toplota, kar povzroči izgubo teže. A kaj ko lahko to vodi tudi do smrtno nevarne vročine. Zdravilo nikoli ni bilo odobreno, se pa še vedno dobi na spletu. Med letoma 2001 in 2010 je ducat ljudi z življenjem plačalo odločitev, da se igrajo z neregistriranim zdravilom.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bila zdravila za hujšanje, ki jih je odobrila ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA), vsa derivati amfetamina, ki zavira apetit. Toda ta razred zdravil lahko povzroči odvisnost in nevarno visok krvni tlak, zato jih je mogoče jemati le nekaj tednov skupaj. Sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila sušno obdobje za nova zdravila za hujšanje. Malo pred novim tisočletjem se je začel vrtiljak, ko so novoodobrena zdravila hitro umaknili s trga zaradi stranskih učinkov. Ti so zajemali od poškodb srčnih zaklopk, povečanega tveganja za srčni infarkt in samomorilnih misli do povečanega tveganja za raka.
Starejša zdravila za hujšanje niso samo imela nevarnih stranskih učinkov, ampak tudi niso učinkovala tako dobro, kot so si ljudje želeli. Izguba teže je bila skromna – največ od pet do deset odstotkov – in ljudje so jo običajno ponovno pridobili, takoj ko so jih nehali jemati. Zdravniki so zato oklevali pri njihovem predpisovanju, podjetja pa so bila nervozna glede vlaganja v razvoj novih. Velika farmacevtska podjetja so se jih bolj ali manj izogibala, čeprav trg zanje ocenjujejo v milijardah.
Minus 22 kilogramov pri 150
Napredek znanosti in boljše razumevanje povezave med možgani in prebavnim traktom sta prinesla novo družino zdravil za zdravljenje debelosti. Wegovy, zdravilo, za katerim je znorela Amerika, učinkuje tako, da posnema hormon, ki sodeluje pri uravnavanju apetita in vnosa hrane. Zavira občutek lakote in s tem pomaga, da človek lažje poje manj. Zdravilo je absolutni zmagovalec kliničnih preizkušanj v disciplini hujšanja. Ljudje, ki so ga prejemali skupaj s svetovanjem o življenjskem slogu, so v povprečju izgubili približno 15 odstotkov svoje začetne teže v primerjavi s približno 2,5-odstotno izgubo teže pri ljudeh, ki so prejemali placebo. Nekateri pa so izgubili še precej več. Ob koncu študije je skoraj 35 odstotkov od 1.059 ljudi, ki so zaključili preskušanje, izgubilo vsaj 20 odstotkov telesne teže. Kaj takega ni uspelo še nobenemu drugemu zdravilu za hujšanje. Ti rezultati, zlasti pri bolnikih z debelostjo brez sladkorne bolezni, postavljajo novo merilo učinkovitosti. Še pred kratkim si niti strokovnjaki niso mislili, da bo mogoče varno doseči tolikšno izgubo teže z zdravilom. Res pa je tudi, da približno 20 odstotkov ljudi zdravljenja ni končalo. Približno polovica med njimi je zapustila študijo zaradi neželenih učinkov, kot so slabost, bruhanje, driska in zaprtje. Nekaj jih je poročalo tudi o resnejših težavah, kot so kardiovaskularne in psihiatrične težave ter motnje v delovanju žolčnika in jeter. A prednost Wegovya je tudi ta, da se semaglutid, aktivna učinkovina v njem, v različnih formulacijah za zdravljenje sladkorne bolezni uporablja že od leta 2010 in je na voljo tudi slovenskim bolnikom pod imenom Saxenda. To pomeni, da je o teh izdelkih že na voljo veliko varnostnih informacij. V letih predpisovanja semaglutida pri ljudeh s sladkorno boleznijo kljub dolgotrajni uporabi ni bilo večjih zdravstvenih problemov. S Saxendo so po izkušnjah farmacevtov ljudje zelo zadovoljni, na Wegovy pa bomo morali še počakati. Odobritev Evropske agencije za zdravila je dala nov up junija, v Sloveniji pa za zdaj še ni registriran.
