Spomnimo, ajda je Slovencem pravzaprav precej poznano žito, včasih so jo pogosto sejali in jo tudi postregli ob obrokih. Vendar je to precej zdravo kulturo kmalu zasenčila pšenica, ki je veliko odpornejša ter uspeva tudi v slabi zemlji, ob suši in v slabem podnebju.
Ajda pri rasti ne potrebuje dodatkov mineralnih gnojil in škropiv, občutljiva pa je na sredstva za zatiranje plevelov. Zaradi izjemno hitre rasti in razvoja pomaga zavirati semenske plevele.
Ajda spada med trave
Sicer ajdo imenujemo žito, a botanično spada med trave. Pravzaprav med zeljnarice, čeprav bi jo lahko umestili tudi med sadje, saj je v sorodu celo z rabarbaro. Uporabljamo njena semena, iz katerih pripravljamo ajdovo kašo, z mletjem pa pridobivamo ajdovo moko. Uživamo jo lahko v številnih oblikah, tako kuhano kot pečeno. Dobra lastnost je tudi, da ne vsebuje glutena, kar pomeni, da je primerno živilo za ljudi s celiakijo. Naj dodamo, da ajda dviguje raven energije in celo pomaga ob nekaterih boleznih.
Med drugim koristi ožilju
Ajdo je dobro imeti čim pogosteje na krožniku: zmanjšuje tveganje visokega holesterola in visokega krvnega tlaka; vsebuje veliko flavonoidov, ki delujejo protivnetno in protibiotično ter krepijo imunski sistem telesa in mu dajejo moč; uravnava prekrvitev in preprečuje krvne strdke ter pripomore k zaščiti pred boleznimi srca; je izjemno bogata z magnezijem, le ena skodelica ajde vsebuje 86 miligramov tega minerala, zato je tudi idealno živilo za športnike; njena prehranska vrednost je v primerjavi z drugimi žiti zelo visoka, saj vsebuje do 15 odstotkov kakovostnih in lahko prebavljivih beljakovin; obogatena pa je tudi z vitamini in drugimi minerali, teh je za kar 150 odstotkov več kot v pšeničnem zrnu. Znanstveniki so ugotovili celo, da določene sestavine varujejo telo pred škodljivimi vplivi sevanja, preprečujejo gangreno in krepijo prepustnost kapilar. Ajda vsebuje holin, ki izboljšuje delovanje jeter, telo pa obogati tudi z železom, cinkom, fosforjem in selenom.
