Težave z garderobo na kraljevi poroki
Kar zadeva britansko kraljevo družino, mora vse biti kot iz škatlice. Videz je namreč vse.
Čeprav nima več nobene prave politične moči, ostaja simbol dolge zgodovine vladavine Združenega kraljestva podvržen strogim pravilom, ki članom kraljeve družine narekujejo, kako morajo biti videti, kaj morajo obleči in kako se morajo obnašati, ko so vanje uprte oči javnosti. Njihov videz je torej plod skrbnega načrtovanja, napori, da bi preprečili kakršenkoli vtis napake, pa precejšnji.
A kljub temu bi lahko »vse« šlo narobe ravno na enem od največjih dogodkov v sodobni zgodovini britanske kraljeve družine – poroki princese Elizabete s princem Filipom, ki jo je leta 1947 spremljalo 200 milijonov ljudi po vsem svetu. Mlada princesa je namreč imela težave z garderobo, a vse le ni bilo na njenih plečih – imela je namreč podporo malega morja takšnih in drugačnih pomočnikov, tako da do luči na koncu predora ni bilo daleč. A vseeno je približno dve uri kazalo, da vse le ne bo potekalo po načrtih.
»Katastrofi« se je izognila le za las.
Slovita tiara
Nekateri angleško govoreči narodi poznajo znan nasvet pred poroko: »Nekaj starega, nekaj novega, nekaj izposojenega, nekaj modrega.« V primeru princese Elizabete je bil izposojen nakit, ki je pripadal njeni materi, prvotno pa njeni babici kraljici Mariji Teški.
A ni šlo za katerikoli kos nakita, temveč za slovito diamantno tiaro, ki jo je mogoče nositi tudi kot ogrlico. Le nekaj ur pred ceremonijo, ko si jo je Elizabeta poskušala nadeti, se je nekaj zalomilo. Popustila je zaklopka, za katero princesa ni vedela, da obstaja – ni se namreč zavedala, da je tiara lahko tudi ogrlica.
Ker je bilo do poroke le nekaj ur, je že dišalo po polomu, čeprav je šlo le za manjši spodrsljaj. A neveste so le neveste, njena napetost pa je ob upoštevanju okoliščin v tem primeru bila še toliko večja. Mama jo je poskušala pomiriti, da so ji na voljo tudi druge tiare, a Elizabeta je hotela ravno tisto.
K sreči so bili pripravljeni tudi na to. Draguljar je bil v pripravljenosti, zato je tiara v policijskem spremstvu romala čez London in nazaj. Tako se je popravljeno okrasje pravočasno znašlo na princesini glavi.
V lasti monarhije
Omenjena tiara le nekako pripada britanski kraljici Elizabeti II. Njena je v smislu, da je hčerka ženske, ki jo je dala narediti, po drugi strani pa gre za neprecenljiv artefakt, ki pripada monarhiji in s tem državi.
Vendar pa se njeni dnevi sedenja na kronanih windsorskih glavah niso končali z Elizabetino poroko leta 1947. Poltretje desetletje pozneje jo je Elizabeta posodila hčerki, princesi Ani, ko se je poročila z Markom Phillipsom. Ni znano, ali je tudi ona imela težave z njo.
Kraljica še vedno ima slovito tiaro, verjetno nekje v Angliji, če bi si jo zaželela. Da jo nosi le redko, verjetno ni treba posebej poudarjati.
