Novice Svet24

Verjetno je to razlog, da je nekaterim staršem težko spustiti vajeti iz rok ter prepustiti otrokovo življenje otroku. Posledično med starši in njihovimi odraslimi sinovi in hčerami naraščajo napetosti in konflikti, ki včasih močno skrhajo odnose v družini. Kako torej vzpostaviti in ohraniti dober odnos z odraslimi otroki?

Naraščajoče napetosti in nenehni konflikti

Ko otroci odrastejo in se osamosvojijo, se med njimi in njihovimi starši lahko pojavi napetost. Otroke namreč spravlja ob živce, če starši z njimi ravnajo kot z otroki. Če ne vidijo in ne razumejo, da so odrasli, njihove potrebe pa so se spremenile. Na drugi strani pa so starši, ki menijo, da so otroci do njih nesramni, jih zavračajo, odklanjajo njihovo pomoč in dobronamerne nasvete, ki jih imajo kot izkušeni ljudje veliko na zalogi. Ne razumejo, da jih njihovi odrasli otroci še vedno potrebujejo, le na drugačen način. Za veliko staršev je zato odnos z odraslimi otroki vir tesnobe, čustvenih bolečin in trpljenja. Mnogi so ob tem tiho, vendar (očitno) užaljeni, drugi pa se nenehno spuščajo v prepire in konflikte. Otroci svojim staršem zato pogosto postavijo (ostrejše) meje – večina zgolj zato, da bi ohranili razdaljo v odnosu, ne pa da bi pretrgali stike. Nekateri starši to vzamejo osebno, saj postavljanje meja zanje pomeni nespoštovanje mame, očeta in družinskih vrednot, spori pa se zato še poglobijo. Ko se odnosi zaostrijo, se pogosto zgodi, da otroci prekinejo odnos s starši (včasih tudi obratno).

Dreamstime

Pustite otroku odrasti

Nekateri starši (predvsem mame), ki so pretirano zaščitniški in navezani na svoje otroke, pa tudi tako imenovani dominantni starši, ki želijo imeti ves čas nadzor nad svojimi otroki, otroke (nezavedno) priklenejo nase z nenehnimi navodili, usmerjanjem in kritiko. S tem otroku sporočajo, da se ni sposoben sam odločati glede življenja, da ne bo zmogel brez njih in njihove pomoči, predvsem pa da je nesposoben za samostojno življenje. Tudi če se otroku kljub vsemu uspe osamosvojiti, ga vlečejo nase – bodisi z nenehnim nadzorom (neprestani klici, obiski) bodisi s pretiranim zanimanjem za otrokovo življenje, kot so delo, partnerstvo in odločitve, ki staršev ne zadevajo.

Sprejmite otrokovega partnerja

Otrokom pretirano zaščitniških oziroma dominantnih staršev je težje tudi v odnosu s partnerjem, saj v odnosu nikoli nista sama, temveč vedno trije (ali celo štirje). Tovrstni starši težko sprejmejo otrokovega partnerja ali ga celo (očitno) zavračajo, kar kaže na nezmožnost ločiti se od otroka (predvsem čustveno, nekateri tudi fizično). Klasična posledica tega so spori med taščami in snahami, ki kažejo na nerazrešen odnos med materjo in sinom. Starši se morate zavedati, da bo otrok vedno vaš otrok, tudi ko odraste. Vendar morate razumeti in sprejeti dejstvo, da je zdaj odrasla oseba s svojimi željami in potrebami ter si je (si še bo) ustvaril družino, ki ga potrebuje. To ne pomeni, da vas odrasel otrok ne potrebuje več; potrebuje vas, le na drugačen način. Še vedno mu lahko stojite ob strani, ga podpirate in spodbujate, še vedno ste del njegovega življenja (in njegove družine), vendar je nujno, da pri tem ne presežete meja oziroma ne posegate (se ne vmešavate) v njegovo življenje.

Dreamstime