Goriške češnje boste našli tudi na slovenskih tržnicah, denimo na ljubljanski tržnici so na voljo po cenah od sedem evrov. Bolj ko se pomikamo proti vzhodu države, višje cene dosegajo češnje, pripeljane iz Goriških brd. Na mariborski tržnici pa smo zasledili tudi ponudbo ranih češenj, pridelanih na Štajerskem, ki jih prodajajo po ceni od šest do osem evrov na kilogram.
So res briške?
Spomnimo na zgodbo izpred nekaj let, ko so inšpektorji uprave za varno hrano intenzivno preverjali številne prodajalce »briških« češenj, teh je bilo namreč na trgu več, kot jih lahko pridelamo v tem kotičku Slovenije. Letošnja letina je sicer po napovedih pridelovalcev ugodna, a vseeno bodite pri nakupu previdni. Največ uvoženih češenj, ki jih ponujajo kot briške, pride iz Italije in Španije, najdejo pa se tudi češnje, uvožene iz Grčije, a te praviloma prodajajo v trgovinah. Kljub vsemu ni izključena možnost, da jih bodo prodajali tudi na tržnici.
Kazni za goljufe
Uprava za varno hrano v registru pridelovalcev zbira podatke vseh slovenskih pridelovalcev češenj, jagod in tudi drugega sadja, in tako lahko pri vsakem preveri, ali gre za slovensko sadje. Slovenska zakonodaja dovoljuje prodajo kmetijskih pridelkov zgolj članom kmetijskega gospodarstva, sicer mora imeti prodajalec dovoljenje za opravljanje dejavnosti (s. p., d. o. o. in podobno). Če nadzorniki ugotovijo, da gre za zavajanje potrošnika o poreklu blaga pri neposredni prodaji blaga, znaša kazen po zakonu o kmetijstvu od 1500 do 9000 evrov. Če pa prekršek stori samostojni podjetnik, bo plačal globo od 600 do 1800 evrov. Pri tem lahko poleg kazni inšpekcija zaseže blago, s katerim je bil prekršek storjen.
