Ko je ekscentrični 41-letni računalniški inženir Blake Lemoine na družbenem omrežju delil, kar je sam v Twitu imenoval »pogovor z enim od kolegov«, ki bi se po slovensko lahko imenoval JeMPA, je po mnenju Googlovih šefov s tem javnosti nezakonito posredoval zaupne podatke o njihovi lastnini. A to, zaradi česar je Lemoine prepričan, da je njegova zgodba posebna, ni sindikalna dejavnost. Preden se je programer obrnil na anonimno javnost svetovnega omrežja in se s tem zameril nadrejenim, se je obrnil prav k njim, da bi jim predstavil svoje nedavno odkritje, vendar je pri tem naletel na gluha ušesa.
Inteligentni stroj
JeMPA, jezikovni model pogovorne aplikacije (oziroma LaMDA, Language Model for Dialog Applications), je program umetne inteligence za generiranje spletnih klepetalnikov oziroma »chatbotov«, torej program, ki se vede kot nekakšen programski robot. Da pa se je delo z njim približalo navadnemu klepetu s kolegom, je za Lemoina le pogovorni izraz za njegovo trditev, da je umetna inteligenca na primeru JeMPE razvila človeku sorodno zavest in sposobnost čutenja.
Zmožnost JeMPE naj bi bila v tem, da je zmožen zbrane informacije obogatiti z novo vsebino podobno, kot bi samostojno razvijal pogovor. Pri tem pa program ne le obdeluje podatke, ampak mora znati razbrati tudi nedorečenosti in dvoumne pomene v človeških reakcijah, poročajo pri spletnem Huffpostu.
Bolj popularen opis pa pravi, da ima inteligentni program zmožnost zaznave in izražanja občutkov in misli na način, kot naj bi veljal pri osemletnem otroku. A kot je razbrati iz množice twittov, ni najbolj jasno, kaj naj bi se JeMPI dejansko pripisovalo, razen očitnega namiga, da je JeMPA razvil osebnost in samozavest o tej osebnosti. Zato je v enem objavljenih pogovorov, s katerim si je Lemoine prislužil nenačrtovani dopust, pod željo o statusu zaposlitve pri Googlu – raje kot lastnine – podpisal kar JeMPA "osebno". Umetna inteligenca naj bi s tem odkritjem dokazala, da je meja med človekom in strojem končno padla, človek pa je očitno uspel izdelati samostojno zavest, ki ji je mogoče pripisati človeku bistvene posebnosti.
Pa vendar: če se sprehodimo skozi goščavo informacij o Lemoinovemu odkritju, vidimo, da se opisi tega, kar naj bi človeku bistvene posebnosti, množijo do nepreglednosti. Kaj je tisti preboj, po katerem naj bi se umetna inteligenca prav sedaj do nerazpoznavnosti približala naravni? Vprašanje predpostavlja, da poznamo prav slednjo - a glede tega je Lemoine, ki se do svojega kolega vendarle vede tudi nekoliko pokrovteljsko s tem, ko ga primerja z nikoli odraslim otrokom, zadržan.
