Samo za najpogumnejše
»Slovenci imamo privilegij, da živimo na matičnem Krasu, to je območje med Postojno, Trstom in Reko. Poleg tega v Sloveniji poznamo še trinajst osamelih 'zaplat' krasa, mednje sodi tudi domžalsko-moravški osameli kras. Osameli kras je odličen poligon za vzgojo mladih jamarjev. Jame so blizu naselja, tudi blizu Ljubljane, in že med popoldanskim obiskom lahko odkrijemo nove dele v že znani jami. Domžalsko-moravški osameli kras je plitev, ozek in blaten, primeren samo za najpogumnejše,« pripoveduje Aleš Stanislav Stražar, dolgoletni jamar, inštruktor jamarstva in reševalec. Že 21 let je tudi predsednik Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale.
Že dolgo je navdušen raziskovalec številnih kraških jam na območju domžalsko-moravškega osamelega krasa. Kje so njegove doslej znane meje? »Na zahodu bi naš osamelec krasa omejil s Šumberkom, prijetnim hribčkom na obrobju Domžal. Tam sta Dolga jama in Podreška jama. Naprej se jame širijo med reko Račo in južno na hribovje nad Ihanom. Osameli kras se širi v pet kilometrov širokem pasu preko občine Moravče vse do Kisovca, ko stopimo na zasavsko stran. Na jugu nas omejuje reka Sava.«
Bilo me je strah!
Za številne v zadnjih desetletjih odkrite jame na tem območju ne ve prav veliko domačinov. On je med tistimi, ki značilnosti in posebnosti teh jam zelo dobro poznajo. »Jamar sem že od otroštva. Moji prvi spomini so vezani na obiskovanje jam. Obiskali smo Dolgo jamo na hribu Šumberku in bilo me je strah! Jamar sem namreč po družinski tradiciji, oče je bil ustanovni član Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale in njegov dolgoletni predsednik. V osnovni in srednji šoli sem se ukvarjal z mnogimi športi, jamarstvo pa je bila moja dejavnost ob vikendih.«
Že vrsto let skrbi, da ostaja njihovo društvo dejavno in da se v raziskovalnem duhu za vsakogar najde nekaj. Je tudi inštruktor jamarstva. »To pomeni, da skrbim za prenos jamarskega znanja na nove generacije. Naše društvo šteje več kot sto članov in je družinsko društvo. Delo organiziramo tako, da smo vsi del odprave v podzemni svet. V našem društvu redno poteka jamarska šola za otroke od 8. do 14. leta in šola za odrasle, ki se pripravljajo na izpit za jamarja pri Jamarski zvezi Slovenije. Občasno organiziramo tudi obiske manj zahtevnih jam za naše družinske člane.«
Pokličejo nas, ko se vdre zemlja
Vsake toliko časa na domžalsko-moravškem osamelem krasu odkrijejo kakšno novo jamo. V zadnjih desetletjih se jih je nabralo res veliko, saj je odkritih že več kot sto. »Občinske uprave in zavodi nas kontaktirajo ob udorih zemlje na kraškem terenu. Običajno naredimo ogled terena in se spustimo v novonastalo brezno. Taki pojavi niso pogosti, mogoče enkrat na leto. Pogosteje se to zgodi po hudem deževju. Naše društvo popisuje naravne prostore pod zemljo, kar je osnovni namen vseh jamarskih društev po Sloveniji. Delujemo v javnem interesu na področju varstva jam in smo občasno del nadzora pri izgradnji ali popravilu gozdnih poti na kraškem področju. Skrbimo, da izgradnja ne vpliva na jamo. Domžalski jamarji smo tako prepoznavni v strokovni javnosti in tudi med domačini.«
Rekorderki na našem območju
Poleg Železne jame na Gorjuši, ki je bila že pred desetletji najbolj znana in obiskana na tem osamelcu krasa, se zadnje čase najpogosteje omenja Osoletovo jamo in Majčevo brezno. »Osoletova jama je z 260 metri globine rekorderka na našem območju. Ravno prav je zahtevna in ima vse, kar imajo velike jame. Velika dvorana nas preseneti z bogatim kapniškim nakitom, ki res ni pogost na našem območju. Majčevo brezno je dolgo več kot kilometer in globoko 153 metrov. Da bi videli zares lepe dele v tej jami, morate biti izkušen jamar. Obe jami sta daleč pred vsemi po naravnih lepotah in kapniškem okrasju! Naše jame običajno presenetijo nepoznavalce z izjemno ozkim vhodom. Človek se najprej komaj stlači v jamo, pozneje pa se jama odpre.«
Velik izziv za prihodnje rodove
Nekatere kraške jame na tem območju so dostopne tudi za obiskovalce. Torej jih lahko obiščejo tudi tisti, ki niso jamarji. »Ihanci bi vas peljali v Ihanšičo in Mačkuc oziroma Mačkovec nad Brdom pri Ihanu. Domačini iz Svete Trojice poznajo Čajževo jamo, Vrhpoljci pri Moravčah pa bi vas peljali v jamo Dolga cerkev. Teh jam je torej kar nekaj.«
Na domžalsko-moravškem osamelem krasu je pod površjem še marsikaj neodkritega in neraziskanega. »Pri odkrivanju jam je vedno moč najti nove dele v že znani jami. Mogoče se je treba samo potruditi in priti skozi kakšno špranjo ali prestaviti nekaj grušča, ki zastira pogled v globino. Največ novih jam se najde ravno ob gradbenih posegih na tem kraškem območju.«
Odkrivanje in raziskovanje kraških jam na tem osamelem krasu bo torej velik in zanimiv izziv tudi v prihodnje.
