Število zasebnih vrtov, ki jih je oblikovala v tem obdobju, ni majhno, prav tako pa je sodelovala pri veliko projektih, povezanih z oblikovanjem krajine. Prispevala je vrsto člankov v prvih letih izhajanja naše revije, poleg tega pa je avtorica gotovo najboljšega priročnika za oblikovanje vrtov, knjige Ideje za oblikovanje bivalnega vrta. Ker jo že toliko časa poznam, je najin klepet ob čaju potekal še v toliko bolj prijetnem vzdušju, kot stara znanca pa sva se seveda tudi tikala. Prav zato, da boste energijo najinega odnosa začutili tudi sami, neformalnega pogovora namenoma nismo popravljali.
Kolikšen del tvojega dela predstavljajo zasebni vrtovi?
Začela sem z njimi, saj je bila to takrat edina možnost samostojnega dela. Pozneje, okoli leta 2000, sem začela sodelovati pri projektih krajinskih ureditev avtocestnega prostora, pri projektih oblikovanja protihrupnih ograj, s čimer se med drugim ukvarjam še danes. Vendar je urejanje vrtov ves čas ostalo del mojega delovanja. Svojega dela nisem posebej oglaševala, torej so zame ljudje izvedeli od ust do ust ali, v prvih letih mojega delovanja, skozi moje pisanje v reviji za ljubitelje vrtnarjenja.
Vrtove torej oblikuješ že slaba štiri desetletja. Koliko so se spremenili v tem času?
Res so se spremenili; vrtovi so zdaj večinoma sicer manjši, se je pa bistveno spremenila arhitektura družinske hiše, kjer je povezanost notranjih prostorov z vrtom vse bolj poudarjena. Bivalni vrt je postal veliko pomembnejši. Ljudje dejansko prenašajo del svojega bivanja, vsaj v poletnem času, na vrt.
Bistveno sta se povečala tudi ponudba materialov in izbor vrtnih rastlin. Včasih je bil vsak nadstrešek ali vrtna uta unikaten projekt, danes je na tem področju ogromno tipskih izdelkov, kar olajša izvedbo ureditve in omogoča ljudem izbor tudi glede na strošek, ki ga želijo vložiti v vrt. Plavalni bazen je bila redkost, danes si ga lahko omisli vsak, meje med sosedi so bile zelene – večinoma strižena kalina, danes so vse višje in večinoma grajene.
Vse faze razvoja vrtov so pri nas še vidne; imamo hiše iz 60. let prejšnjega stoletja, pri katerih je opaziti težave s parkiranjem, saj imamo danes bistveno več avtov, večjih kot nekoč.
Prej so bili ljudje vešči pridelovanja zelenjave za svoje potrebe, to je bilo povsod prisotno.
Danes pa je v ospredju bivalni vrt, na katerem ne manjka letna kuhinja. Zelenjavni vrt pa se vrača bolj v obliki dekoracije, trenutno so lesene dvignjene grede skoraj obvezen element pri ureditvi. Rastline so postale bolj kot ne samo strukturni, arhitekturni element, s katerim naj bo čim manj dela. Dejansko je ključna zahteva naročnikov, da naj vrt ne zahteva (skoraj nič) vzdrževanja. Tega prej ni bilo.
V resnici pa vrta ne moreš imeti, ne da bi ga vzdrževal. Če drugega ne, bo treba vsaj trato pokositi. Zato se zdaj čedalje bolj uveljavljajo peščeni vrtovi, tudi na račun trate. Včasih smo si pomagali s sajenjem sencoljubnih rastlin, saj se da urediti vsako, še tako nehvaležno rastišče. A tudi takšna zasaditev zahteva vzdrževanje, pa čeprav majhno.
Izjeme so tisti redki posamezniki, ki imajo dovolj sredstev, da vzdrževanje prepustijo strokovnjakom, navadno tistim, ki so jim uredili vrt.
Ljudje se pogosto prehitro ustrašijo, češ, kako zahtevno bo vzdrževanje. V resnici tega ni toliko. Vzdrževanje je pomembno v prvih dveh, treh letih, saj to omogoči, da ga je pozneje manj. Najtežje je prepričati lastnike vrtov o tem.
Kdor se obrne name s prošnjo po ureditvi vrta, pomeni, da ali nima svoje zamisli ali pa ima kako težavo, zato mu želim pomagati. Moja pomoč ima določeno ceno, a ta je neodvisna od tega, kako bogat je naročnik. Cene ne postavljam glede na to, ali na vrtu stoji luksuzna hiša ali kakšen avto stoji pred njo. Cena predstavlja moje strokovno znanje in izkušnje.
Kolikor vem, si avtorica oziroma soavtorica dveh knjig s področja urejanja vrtov.
Prva knjiga je izšla leta 1987 pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva. Napisali sva jo z agronomko Tadejo Zupančič. To knjigo sem nadgradila s svojo knjigo Ideje za urejanje bivalnega vrta leta 1999, v obdobju razcveta gradbeništva in urejanja okolice.
V prvi knjigi sem vpeljala pojem bivalnega vrta, kar sem v svoji knjigi podrobneje obdelala.
Včasih smo poznali uporabni vrt, torej vzgojo zelenjave in sadja, ter okrasni vrt, navadno je bil to urejen vhodni del pred hišo, ki so ga ljudje polepšali s saditvijo okrasnih grmovnic, z gredami cvetočih enoletnic in trajnic. Meni pa se je zdelo pomembno poudariti pomen bivalnega vrta, torej vrta kot prostora, v katerem lahko počnemo še kaj več, ki nam zaradi stika z naravo obogati vsakdanje življenje na najbolj enostaven način.
Želela sem, da bo delo pregledno, sistematično urejeno. Morda je to značilnost mojega značaja, da sem sistematična?
Zato sem knjigo Ideje za urejanje bivalnega vrta zasnovala tako, da si z njo pomagajo tudi tisti, ki se bodo sami lotili urejanja vrta. Takrat, na začetku stoletja, so prevladovali takšni, ki so sami naredili tako rekoč vse, saj so bili vešči vseh opravil. Mene so poklicali na koncu, naj jim pomagam pri zasnovi zasaditve. Ko sem prišla na tak vrt, sem pogosto videla, da je morda vrt nekoliko nerodno zasnovan. Z nekaj spremembami bi lahko vrt postal uporabnejši ali lepši za naročnike. Obžalovala sem, da me ni bilo zraven pri prvih, pomembnih korakih.
Kako bi opredelila prednosti načrtovanega vrta pred takim, ki ga lastnik ureja sam?
Prednost je vsekakor v tem, da ključne probleme rešimo na papirju, tako lastnik na koncu dobi izčiščeno predstavo, kako bo bodoči vrt videti, oceni lahko stroške izvedbe. Jasno je tudi, kako naj si posamezna dela sledijo. Posebno pri novogradnjah si lastniki ne predstavljajo, kje začeti, in jim načrt precej olajša pot do končne ureditve vrta.
Imam več dobrih izkušenj, recimo takih, ko so me naročniki poklicali ob nakupu parcele. Želeli so vedeti, ali je zemljišče primerno za hišo, kakršno si želijo. Analizirala sem vse, kar je treba vedeti, in odsvetovala nakup. Naročniki, hvaležni za nasvet, so raje kupili drugo zemljišče. Spet drugi so me poklicali, ko so kupili hišo v tretji gradbeni fazi. Ko so navedli svoja pričakovanja, smo ugotovili, da niso uresničljiva ob tej nedograjeni hiši, zato so jo raje prodali …
Sama nisem obremenjena s problemi, ki bremenijo lastnika nepremičnine, zato mu lažje svetujem. Ljudje navadno ne zmorejo izstopiti iz klobčiča svojih razmišljanj. Sama pa prostor opazujem neprizadeto, ga analiziram in ocenim; pri tem pa seveda upoštevam želje oziroma potrebe ljudi.
Ali ponujaš naročniku samo načrt ali tudi izvedbo vrta?
Ponujam samo načrt. Inženiringa nimam, sem pa velikokrat sodelovala pri iskanju različnih izvajalcev in pozneje pri izvedbi del, da je bilo vse narejeno po načrtu. Usklajevanje terminov izvajalcev je kar naporno in vzame ogromno časa in na še tako majhnem vrtu se jih lahko izmenja kar nekaj različnih. Lahko pa naročniku svetujem, s katerimi izvajalci sem imela dobre izkušnje. Ne bi pričakovali, a pogosto je težko dobiti izvajalce ravno za majhen vrt, saj se jim ne izplača priti zato, da bodo položili deset pohodnih plošč ali pripeljali pol kubičnega metra prsti ipd.
Ali naročniku pomagaš pri izboru rastlin, torej, ali si pripravljena z njim iti v vrtnarijo ali drevesnico, in tam svetovati, kaj je najprimernejše za njegov vrt?
Kadar načrtujem obsežnejšo, zahtevnejšo zasaditev, svetujem naročniku, da gremo skupaj pogledat predvidene rastline, ali pa jih vsaj napotim tja, naj gredo sami pogledat. Nujno je videti rastline v živo.
Danes se odnos do rastlin spreminja, ljudje se ne zavedajo več, da rastlina ne more biti lepa v vseh obdobjih svojega razvoja, v vseh letnih časih. Za nekatere rastlina ni lepa, ko izgubi liste, za druge tista, ki jo osmodi prva spomladanska slana … rastline bi morale biti na vrtu vedno enake in neproblematične. Marsikdo ne zna več opazovati razvoja rastline, prvega brstenja, cvetenja, nove rasti … vseh teh sprememb. A prav to je čar vrta, ki nas umiri, prizemlji in odklopi od norenja, v katerem živimo.
Med vprašanji, ki mi jih navadno zastavljajo naročniki, je na prvem mestu, koliko stane načrt vrta, na drugem pa, v kakšnem stilu oblikujem vrtove. Ker nimam spletne strani, naročnika zanima, kakšen je moj stil. Sprašuje se, ali mu bo všeč, kako načrtujem … To kaže na popolno nerazumevanje mojega dela. Vsak načrt je unikaten, saj načrtujem glede na prostor in želje naročnika.
Vsak prostor ima nekaj, kar je vredno odkriti, izkoristiti. Zame je izziv, da to odkrijem in ponudim naročniku.
OBNOVA ATRIJSKEGA VRTA
Nova ureditev se prilagodi merilu prostora, z izborom rastlin je vrt zanimiv vse leto. Neposredno ob zunanji terasi je greda s prekrovnimi vrtnicami, prehod do vrat usmerja nizka živa meja, za njo je greda s trajnicami in sezonsko atraktivno pritlikavo vrbo. V režo, ki je nastala zaradi različnega posedanja tlaka, je posajen timijan. Rastline v ozadju, kombinacija vednozelenih grmovnic in trajnic, pa so zanimive predvsem zaradi različnih listnih tekstur.
VRT OB GOZDU: Vrt ob robu gozda naj bi bil predvsem enostaven za vzdrževanje in funkcionalno urejen. Brežina je zasajena s prekrovnimi grmovnicami, saj bi bila košnja trave otežena. Pot do vrtne ute je speljana vijugavo, da se pridobi naklon, ki omogoča udobno hojo. Ob njej so zasajene rese in vrese, ki poskrbijo za sezonske barvne poudarke, sicer pa je preostali del vrta travnat in obdan z gabrovo živo mejo.
VRT V ATRIJU VILA BLOKA
PREUREDITEV ATRIJA
UREDITEV STREŠNEGA VRTA
