Sedi v stekleni vitrini z ročno izrezljanim napisom Gospodove molitve, na njenem srečnem obrazu pod čopom rdečih las pa je »prijeten« nasmešek. Toda pod vitrino je napis: »Opozorilo: ne odpirajte.« Za nepoučene obiskovalce Okultnega muzeja Warrens v Monroeju v Connecticutu je videti kot katerakoli druga lutka Raggedy Ann, izdelana sredi 20. stoletja. Toda ta lutka je v resnici vse prej kot običajna. To je Annabelle ...
♠ S klikom na spodnji video, lahko zgodbi tudi prisluhnete ... ♠
PRVIČ STRAŠILA LETA 1970
Od njenega prvega domnevnega strašenja leta 1970 je bila ta domnevno zlobna lutka kriva za obsedenost z demoni, številne nasilne napade in vsaj dve skorajšnji smrti. V zadnjih letih so resnične zgodbe o Annabelle navdihnile celo vrsto grozljivk. Toda koliko zgodbe o Annabelle je resnične? Ali je prava lutka Annabelle res posoda za demonskega duha, ki išče človeškega gostitelja, ali pa je le otroška igrača, uporabljena kot rekvizit za zelo dobičkonosne zgodbe o duhovih? To so resnične zgodbe o Annabelle ...
OBIČAJNA IN ŠE BOLJ GROZLJIVA
Čeprav nima enake porcelanaste kože in realističnih potez kot njena filmska kolegica, je lutka Annabelle, ki »živi« v Okultnem muzeju slavnih preiskovalcev paranormalnega dogajanja Eda in Lorraine Warren, ki sta sodelovala pri tem primeru, še toliko bolj strašljiva, ker je videti povsem običajna. Annabelline značilnosti, vključno z njenim polovičnim nasmehom in svetlo oranžnim trikotnim nosom, zbujajo spomine na otroške igrače in preprostejše čase. Če bi lahko vprašali Eda in Lorraine Warren (Ed je umrl leta 2006, Lorraine pa v začetku leta 2019), bi vam povedala, da so stroga opozorila, izpisana na stekleni vitrini Annabelle, še kako potrebna.
30 LET DEMONSKIH AKTIVNOSTI
Po mnenju znanega demonološkega para je lutka odgovorna za dve izkušnji bližnje smrti, eno smrtno nesrečo in vrsto demonskih dejavnosti, ki so trajale približno 30 let. Prvo od teh zloglasnih strašenj naj bi se zgodilo leta 1970, ko je bila Annabelle povsem nova. Zgodbo sta Warrenovim povedali dve mladi ženski, Warrenova pa sta jo pripovedovala še leta pozneje.
ANNABELLE PRI MEDICINSKI SESTRI
Zgodba pravi, da je lutko Annabelle za 28. rojstni dan mladi medicinski sestri Donni (ali Deirdre, odvisno od vira) podarila njena mati. Donna, ki je bila nad darilom očitno navdušena, jo je prinesla v stanovanje, ki si ga je delila z drugo mlado medicinsko sestro Angie. Sprva je bila lutka prikupen dodatek, saj je sedela na kavču v dnevni sobi in pozdravljala obiskovalce s svojim barvitim obrazom. Kmalu pa sta ženski opazili, da se Annabelle po sobi premika sama od sebe. Donna jo je pred odhodom v službo posedla na kavč v dnevni sobi, popoldne pa se je vrnila domov in jo našla v spalnici z zaprtimi vrati. Donna in Angie sta nato po vsem stanovanju začeli najdevati listke z napisom »Pomagaj mi«. Po njunih besedah so bili zapiski napisani na pergamentnem papirju, ki ga sploh nista imeli doma. Poleg tega je Angiejin fant Lou nekega popoldneva v stanovanju slišal šumenje v njeni sobi, kot da je nekdo vdrl vanjo. Ob pregledu ni našel znakov nasilnega vstopa, je pa na tleh našel lutko Annabelle, ki je ležala z obrazom navzdol (druge različice zgodbe pravijo, da je bil napaden, ko se je zbudil iz spanca).
KRVAVI KREMPLJI NA PRSIH
Nenadoma je na prsih začutil pekočo bolečino in pogledal navzdol ter ugotovil, da se po prsih raztezajo krvave sledi krempljev. Dva dni pozneje so izginili brez sledu. Po Loujevi travmatični izkušnji sta ženski povabili vedeževalko, da bi jima pomagala rešiti njuno navidezno paranormalno težavo. Ta je izvedla seanso in ženskam povedala, da v lutki prebiva duh umrle sedemletne Annabelle Higgins, katere truplo so pred leti našli na mestu, kjer je bila zgrajena njihova stanovanjska hiša. Trdila je, da je bil duh dobrohoten in da je želel, da bi ga ljubili in skrbeli zanj. Mladima medicinskima sestrama naj bi bilo duha žal, zato sta privolili, da se lahko za stalno naseli v lutki.
Ed in Lorraine Warren se vključita v zgodbo
Sčasoma sta Donna in Angie v želji, da bi se znebili duha lutke Annabelle, poklicali duhovnika, očeta Hegana. Ta je stopil v stik s svojim nadrejenim, očetom Cookom, ki je na lutko opozoril Eda in Lorraine Warren. Po mnenju Eda in Lorraine Warren so se težave mladih dam začele, ko sta začeli verjeti, da si lutka zasluži njuno sočutje. Warrenova sta verjela, da je v Annabelle v resnici demonska sila, ki išče človeškega gostitelja, in ne dobrohotna duša. Warrenova sta o primeru zapisala: »Duhovi ne posedujejo neživih predmetov, kot so hiše ali igrače, ampak ljudi. Nečloveški duh se lahko pritrdi na kraj ali predmet in to se je zgodilo v primeru Annabelle. Ta duh je manipuliral z lutko in ustvaril iluzijo, da je živa, da bi dobil priznanje. V resnici duh ni želel ostati navezan na lutko, ampak je želel posedovati človeškega gostitelja.«
DEMONSKA OBSEDENOST
Warrenova sta takoj opazila znake, za katere sta menila, da so znaki demonske obsedenosti, vključno s teleportacijo (lutka se je sama premikala), materializacijo (zapiski na pergamentnem papirju) in »znamenjem zveri« (Loujev prsni koš s kremplji). Warrenova sta nato naročila eksorcizem v stanovanju, ki ga je opravil oče Cooke. Nato sta Annabelle odpeljala iz stanovanja na njeno zadnje počivališče v svojem Okultnem muzeju v upanju, da se bo njena demonska vladavina končno končala.
Druge zgodbe, ki jih pripisujejo demonski lutki
Po Annabellini odstranitvi iz stanovanja Donne in Angie sta Warrenova zabeležila še več drugih paranormalnih izkušenj, povezanih z lutko – prvo le nekaj minut po tem, ko sta jo prevzela. Po eksorcizmu v stanovanju medicinskih sester sta Warrenova Annabelle pripela na zadnji sedež avtomobila in sklenila, da se ne bosta vozila po avtocesti, če bi imela nad njima in njunim vozilom kakšno moč, ki bi lahko povzročila nesrečo. Vendar so se tudi varnejše stranske ceste izkazale za preveliko tveganje za zakonca.
ANNABELLE JU JE ŽELELA UBITI
Na poti domov so po Lorraininih trditvah zavore večkrat ustavile avto ali odpovedale, kar je povzročilo skoraj tragično nesrečo. Lorraine je trdila, da so težave z zavorami izginile takoj, ko je Ed iz torbe potegnil sveto vodo in z njo polil lutko. Po prihodu domov sta Ed in Lorraine lutko postavila v Edovo pisarno. Poročala sta, da se je lutka premikala po hiši. Tudi ko je bila nameščena v zaklenjeni pisarni v zunanji stavbi, se je po njunih trditvah pozneje pojavila v hiši.
ODLOČITEV JE PADLA!
Warrenova sta dala izdelati posebno stekleno in leseno omarico, na katero sta napisala Gospodovo molitev in molitev svetega Mihaela. Do konca življenja je Ed občasno izrekel zavezujočo molitev nad skrinjico in tako zagotovil, da sta zlovešči duh – in lutka – ostala dobra in ujeta. Odkar je bila lutka Annabelle zaprta, se ni več premaknila, čeprav naj bi njen duh našel način, da seže na zemeljsko raven.
SPRAVILA SE JE NA DUHOVNIKA
Nekoč je duhovnik, ki je obiskal muzej Warrenovih, vzel Annabelle v roke in ji priznal njene demonske sposobnosti. Ed je duhovnika opozoril, naj se ne norčuje iz Annabelline demonske moči. Na poti domov je duhovnik doživel prometno nesrečo, v kateri je bil uničen njegov novi avto. Trdil je, da je tik pred nesrečo v vzvratnem ogledalu videl Annabelle.
UBILA JE ČLOVEKA, KI SE JI JE POSMEHOVAL
Leta pozneje je neki obiskovalec udaril po steklu ohišja lutke Annabelle in se smejal, kako neumni so ljudje, ki verjamejo vanjo. Na poti domov naj bi izgubil nadzor nad motornim kolesom in se z glavo zaletel v drevo. V trenutku je umrl, njegovo dekle pa je komaj preživelo. Trdila je, da se je par v času nesreče smejal zgodbi o lutki Annabelle.
Warrenova sta z leti še naprej pripovedovala te zgodbe kot dokaz strašljivih moči lutke Annabelle, čeprav nobene od teh zgodb ni bilo mogoče potrditi. Imena mladega duhovnika in motoristov niso bila nikoli razkrita. Niti Donna in Angie, medicinski sestri, ki sta bili Annabellini prvi žrtvi, nista nikoli povedali svoje zgodbe. Zdi se, da niti oče Cooke niti oče Hegan nista nikoli več omenila svojih eksorcizmov, ki sta jih izvajala nad njo. Torej je vse, kar imamo, beseda Warrenovih, da se je vse to sploh zgodilo.
Kako so zgodbe lutke Annabelle postale filmska franšiza
Ne glede na to, ali se je kateri od teh dogodkov zgodil ali ne, so bile zgodbe, ki so ostale za njimi, vse, kar je režiser in producent James Wan potreboval, da je ustvaril dolgotrajno in dobičkonosno vesolje grozljivk. Wan je leta 2014 začel pisati zgodbo o Annabelle, porcelanski lutki, ki straši, ima realistične lastnosti in je nagnjena k nasilju, pri čemer je kot navdih uporabil resnično lutko Annabelle.
RAZLIKE MED PRAVO IN FILMSKO ANNABELLE
Najbolj očitna razlika je sama lutka. Medtem ko je resnična Annabelle s svojimi pretiranimi značilnostmi in plišastimi deli telesa očitno otroška igrača, so filmsko različico Annabelle navdihnile starinske ročno izdelane lutke iz porcelana s pravimi spletenimi lasmi in bleščečimi steklenimi očmi. Poleg njenih telesnih značilnosti so v filmih zaradi šokantne vrednosti povečali tudi Annabelline vragolije. Namesto da bi terorizirala par sostanovalk in fanta, se filmska Annabelle seli od doma do doma, napada družine, obsede člane satanističnih kultov, ubija otroke, se izdaja za nuno in povzroča kaos v domu Warrenovih. Čeprav ima resnična Annabelle za seboj le en domnevni umor, si je Wan izmislil dovolj razdejanja za tri uspešne filme.
Muzej, v katerem zdaj živi resnična Annabelle
Čeprav sta Ed in Lorraine Warren umrla, sta njuno zapuščino nadaljevala hčerka Judy in njen mož Tony Spera. Do svoje smrti leta 2006 je Ed Warren Spero obravnaval kot svojega zaščitnika na področju demonologije in mu zaupal nadaljevanje svojega dela, ki je vključevalo skrb za njegove okultne artefakte.
NEKATERI TRDIJO, DA JE VSE LE LAŽ!
Ti artefakti vključujejo lutko Annabelle in njen zaščitni etui. Spera, ki je ponovil opozorila svojih predhodnikov, obiskovalce Warrenovega Okultnega muzeja opozarja na Annabelline moči. »Ali je nevarna? Da. Ali je najnevarnejši predmet v tem muzeju? Da.« Toda kljub takšnim trditvam imajo Warrenovi zapleten odnos do resnice. Čeprav sta zaradi vpletenosti v primer »Amityville Horror« zaradi navdiha za film The Conjuring postala znana, je bilo njuno delo skoraj v celoti ovrženo. Preiskava Skeptičnega društva Nove Anglije je dokazala, da so bili artefakti v okultnem muzeju Warrenovih večinoma ponarejeni, pri čemer so navajali prirejene fotografije in pretirano pripovedovanje zgodb.
»JOJ, POBEGNILA JE!«
Toda za tiste, ki še vedno dvomijo o moči lutke Annabelle, Spera primerja njeno vznemirjanje z igranjem ruske rulete: Ali bi vseeno pritisnili na sprožilec ali pa bi orožje odložili in ne bi tvegali?Resnični strahovi, ki so obkrožali izvirno lutko Annabelle, so se še bolj razplamteli avgusta 2020, ko so se pojavila poročila, da je pobegnila iz Okultnega muzeja Warrens (ki so ga leta 2019 vsaj začasno zaprli zaradi težav z urejanjem območja). Čeprav so se govorice hitro razširile po družbenih medijih, so se poročila hitro izkazala za netočna. Spera je kmalu objavil videoposnetek, na katerem je ob resnični lutki Annabelle v muzeju. »Annabelle je živa,« je vsem zagotovil Spera. »No, ne bi smel reči živa. Annabelle je tukaj v vsej svoji zloglasni slavi. Nikoli ni zapustila muzeja.« Toda Spera je poskrbel tudi za podžiganje strahov, zaradi katerih je prava lutka Annabelle že 50 let strašljiva: »Skrbelo bi me, če bi Annabelle res zapustila muzej, saj se z njo ni mogoče igrati.«
