Zdi se, da je drevesa nemogoče prešteti. Lahko bi rekli, da jih je toliko kot zvezd na nebu. V resnici jih je še veliko več. Več jih je, kot je zvezd v vsej naši galaksiji. Številka je tako velika, da je presenetila celo znanstvenike, ki so zbirali podatke in poskusili oceniti njihovo število.
V naši galaksiji je približno 100 do 400 milijard zvezd. In ta ogromna številka se lahko skrije pred številom dreves, ki jih raste na našem planetu. Dreves je namreč okoli 3 do 30-krat več. Več jih je tudi, kot je vseh celic v naših možganih - približno 200 milijard.
Po podatkih, ki jih je zbrala mednarodna skupina znanstvenikov, je na Zemlji okoli 3,040.000.000.000 dreves ali z besedo: 3,04 bilijone. En bilijon je 1.000 milijard.
To pomeni, da na vsakega človeka pride približno 422 dreves, pravi mali gaj.
KJE JE NAJVEČ DREVES?
Kako so znanstveniki sploh prišli do tega podatka? Tako, da so leta dolgo mukotrpno zbirali podatke o gostoti dreves v gozdovih širom sveta - od amazonskega pragozda, sibirske tajge, do gorskih gozdov in celo puščav - ocenjevali gozdnato površino v državah in seštevali in množili podatke med sabo. Študijo so objavili v znanstveni reviji Nature.
Seveda si lahko mislite, da vsa območja niso enako bogata z drevesi. Če samo primerjate ogromna puščavska in pol puščavska območja v Afriki, Aziji in Avstraliji ter z gozdom bogata območja v tropskih predelih Amazonije, Afrike in Azije, da sibirske tajge sploh ne omenjamo.
Takole na oko, bi človek s poprečno splošnim znanjem, če bi ga vprašali, katera država ima največ dreves, odgovoril, da je to Brazilija z velikanskim Amazonskim pragozdom, imenovanim tudi "pljuča sveta". Vendar je Brazilija šele na tretjem mestu. Na prvem je Rusija, ki ji sledi Kanada. Seveda sta to tudi državi z največjo površino na svetu in ogromnimi prostranstvi tajge, pragozdov severne poloble.
NAŠA DRŽAVA JE LAHKO PONOSNA
Poleg števila dreves pa je pomembna tudi njihova gostota. Morda bi mislili, da so tudi tukaj v prednosti države z velikanskimi pragozdovi, vendar ni čisto tako. Prve tri države z največjo gostoto dreves na kvadratni kilometer ležijo v Evropi. In mednje sodi tudi Slovenija. Na prvem mestu je Finska z 72.664 drevesi na km2, takoj za njo pa je že naša država z 71.132 drevesi na km2, torej ne veliko manj. Na tretjem mestu je Švedska. Lahko smo ponosni, kajne?
Štiri države na svetu nimajo dreves. To so Katar, Grenlandija, Ferski otoki in Haiti. Seveda pa tam najdete grmovje in zaplate trave.
Je pa danes dreves veliko manj, kot jih je bilo v časih, ko človek še ni začel s poljedelstvom in gradnjo stalnih naselbin. Tudi to so znanstveniki lahko ocenili in prišli do podatka, da je bilo pred človeško civilizacijo dreves vsaj še enkrat več. V dobrih 5.000 letih, kar je za naravo samo trenutek, smo tako iztrebili približno 3 bilijone dreves, ki smo jih uporabili za gradnjo, kurivo, orodje, papir ali pa jim odvzeli bivalni prostor za kmetijstvo in naselja.
V 300 LETIH BI LAHKO OSTALI BREZ DREVES
Tudi danes se krčenje števila dreves nadaljuje. Z večanjem števila prebivalstva, vedno novim pridobivanjem prostora za poljedelstvo ali živinorejo in izsekavanjem gozdov bi lahko, če bi se sedanje izsekavanje nadaljevalo, ostali brez dreves že samo v 300 letih. Vendar znanstveniki menijo, da do tega verjetno ne bo prišlo.
Do sredine tega stoletja, bi se lahko število dreves skrčilo kar za bilijon, ocenjujejo znanstveniki. Vendar pa so vsaj zaenkrat nekateri podatki spodbudni. V zadnjih desetih letih se je zavest o izgubljanju gozdne površine skoraj povsod po svetu povečala. Tako globalno gledano, danes posadimo več dreves, kot pa jih podremo. Vendar pa to ne velja za vse države enako. Brazilija in Indonezija na primer, se še vedno srečujeta z večjo površino izkrčenih gozdov kot na novo zasajenih. Svetel primer pogozdovanja pa je na primer Etiopija. Tam so si začrtali cilj, posaditi 4 milijarde dreves in nedolgo nazaj postavili tudi Guinnesov svetovni rekord, ko so samo v 12-ih urah, tako so poročali, posadili več kot 350 milijonov dreves - nameravali pa so jih "samo" 200 millijonov.
Z DREVESI V BOJ PROTI KLIMATSKIM SPREMEMBAM
H krčenju števila dreves oz. gozdnih površin prispevajo tudi globalne klimatske spremembe. Gozdni požari, ki so nedavno pustošili po Avstraliji, so prizadeli kar petino vseh gozdov na najmanjši celini. Ti požari pa bodo v prihodnje še pogostejši, napovedujejo klimatologi. Po drugi strani pa prav pogozdovanje lahko pomaga k zmanjševanju posledic klimatskih sprememb in upočasni segrevanje zemljine atmosfere. Znanstveniki ocenjujejo, da bi zasaditev bilijona dreves lahko igralo ključno vlogo pri tem. Toliko dreves bi namreč lahko vsrkalo do 750 milijard ton ogljikovega dioksida, najpomembnejšega toplogrednega plina. Tako bi tudi s pravo "drevesno" politiko torej lahko uspeli preprečiti katastrofo.
