Res je, koleraba je dolgo časa veljala za hrano revnih, a naj poudarimo, da je ta zelenjava izjemno koristna za naše zdravje, med drugim pa tudi zelo okusna. Koleraba izvira iz Češke, poznajo jo tudi na Švedskem, kjer je pogosta sestavina številnih receptov. Pri nas jo poznamo v zelenobeli barvi, a naj vas ne preseneti, če jo boste zasledili tudi v belovijoličasti barvi, pri obeh pa je meso rahlo oranžno. Uporabljamo jo predvsem za pripravo različnih juh, pirejev in ocvrtih jedi, prav tako jo lahko dodate v solate.
Vir antioksidantov
V kolerabi najdemo veliko vitamina C, ki je v prehodnem času še kako pomemben, saj krepi obrambne mehanizme in preprečuje razvoj bolezni. V njej najdemo številne karotenoide, ki so prav tako močni in učinkoviti antioksidanti, spodbujajo delovanje imunskega sistema in preprečujejo ter zavirajo tvorbo nekaterih tumorjev. V kolerabi so tudi fitokemikalije, ki ščitijo jetra pred napadom škodljivih toksinov, in glukozinolati, ki preprečujejo nastanek tumorjev v telesu.
Na vrtu od pomladi do pozne jeseni
Nadzemno kolerabo sejemo večkrat zapored, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Prvi poganjki poženejo že v dobrem tednu od setve. V poletnem času ji moramo zagotoviti ustrezno zalivanje, saj lahko zaradi premalo vlage plodovi olesenijo, kar pokvari njihovo kakovost. Da bi to preprečili, lahko grede pokrijemo z zastirko. Vsekakor pa ni treba čakati, da se plodovi povsem razvijejo, več kot užitni in uporabni so tudi mladi listi, ki jih lahko uporabite za pripravo solat ali jih dodate v juhe. Zrele gomolje odberite tik pred uporabo ali pa jih shranite v hladilnik oziroma hladno klet, podobno kot zelje.
