7. julija 1730 je na odru pod vešali stal eden najbolj nevarnih gusarjev svojega časa, Olivier Levasseur, znan tudi kot "La Buse" ("Kanja" - ptica ujeda) zaradi svoje hitrosti in neusmiljenosti. Na sebi je imel oblečeno dolgo srajco. In preden mu je rabelj nataknil zanko okoli vratu, je "Kanja" izpod srajce povlekel pergament. "Tu je moj zaklad za tistega, ki razume," je zavpil in ga zalučal v množico, ki je stala pod odrom, da bi si ogledala "spektakel".
"Kanja" je po dobri stari gusarski navadi dragocenosti, ki jih je v svoji piratki karieri uspel nagrabiti, skril na neznano mesto. In njegov skriti zaklad je bil legendaren še za časa njegovega življenja. Danes ocenjujejo, da je vreden od 100 milijonov pa celo do milijarde evrov.
Levasseur je namreč leta dolgo plenil po Indijskem oceanu in se na koncu ustalil na otočju Sejšeli. Ti ležijo sredi oceana in so precej oddaljeni tako od afriške kot od indijske oziroma azijske celine. Tam je "Kanja" v miru prebival kar nekaj let, potem pa so ga francoske oblasti našle, odpeljale na otok Reunion in ga tam zaprle.
Medtem, ko je bil v zaporu, so hoteli iz njega izvleči, kam je skril naropani zaklad, vendar se Levasseur ni dal. Tudi mučenje mu ni prišlo do živega. Na koncu je vodji zapora obljubil, da bo napisal, kam je skril zaklad. Tako so mu priskrbeli pergament in pero. In ko so naslednji dan stražarji prišli, da bi pergament vzeli, se je "Kanja" zlagal, da ga je uničil. V resnici pa ga je skril pod srajco. In tam je ostal skrit do dne, ko je stopil pod vešala.
KDO JE BIL "KANJA"?
Kdaj točno je bil rojen Olivier Levasseur, ni znano, ve se le, da je bil rojen v letih "devetletne vojne" med Francijo in koalicijo evropskih držav (1688 - 1697). Bil je potomec premožne buržujske družine in je bil deležen zelo dobre izobrazbe ter postal arhitekt. Kaj več o tej plati njegove kariere ni znano, je pa očitno postal morjeplovec in lastnik vsaj ene ladje. Med vojno za špansko nasledstvo (1701-1714) je namreč pridobil listino "Sončnega kralja", Ludvika XIV., ki mu je dovoljevala, da s svojo ladjo "napade, zapleni ali potopi" ladje držav, ki so v vojni s Francijo - nekakšen "državni pirat". Ko je bilo vojne konec in je dobil poziv, naj se z ladjo vrne domov, se je Levasseur raje odločil, da pristopi k piratski združbi angleškega pirata, znanega kot "Črni Sam". Z njim je v naslednjih nekaj letih plenil po Atlantiku, potem pa se je odločil, da "gre na svoje".
Za območje plenjenja si je izbral Indijski ocean, kjer so plule ladje, ki so prevažale trgovsko blago, sužnje in bogastvo iz Indije, Afrike in Arabskega polotoka. Tam je plenil dobrih 10 let in v tem času mu je uspel "veliki met".
"JACKPOT" PO PIRATSKO
Leta 1721 je "Kanja" s svojo posadko med križarjenjem po oceanu naletel na dve veliki portugalski galeji, ki sta se vračali iz portugalske kolonije Goa proti Lizboni. Obe sta bili naloženi z zakladi, poleg tega pa je ena od njih "Virgem do Cabo" - "Rtska devica") bila pred tem poškodovana v viharju in takrat so z nje v morje vrgli vseh 72 topov. Obe ladji sta se predali brez boja.
Zaklad, ki sta ga prevažali ladji je bil ogromen. Skrinje z zlatimi in srebrnimi palicami, več ducatov skrinj, napolnjenih z zlatniki, drago kamenje, biseri, svila, umetnine in versko okrasje iz katedrali v Goi, med njimi križ, izdelan iz čistega zlata, z vdelanimi diamanti, rubini in smaragdi. Trije možje so zaklad komaj prenesli s portugalske na piratsko ladjo. Pravzaprav je bil zaklad tako bogat, da pirati niso, kot bi to običajno naredili, oropali še potnikov in posadke.
Ko so si zaklad razdelili, je vsak od piratov-mornarjev dobil za okoli 60.000 današnjih evrov vrednih zlatnikov in 42 diamantov. Levji delež, vključno z dragocenim križem, pa je ostal "Kanji". In ta levji delež je po današnjih ocenah, ki temeljijo na spisku portugalskih oblasti, vreden vsaj 100 milijonov evrov, morda celo milijardo.
