Petek 13. splošno velja v številnih državah zahodnega sveta, od Evropskih držav do ZDA in Kanade, kot nesrečen dan. Iz tega je izpeljana tudi celotna franšiza grozljivk - in čeprav v realnem svetu najverjetneje ne boste srečali Jasona Voorheesa, je vredno dvakrat premisliti, preden na ta dan na primer igrate loterijo ali se odpravite na nevarno pot.
Petek 13. pa ni edini dan, ki po svetu velja za nesrečnega. Zakaj se teh dni sploh bojimo?
Kitajska: 4. april
Na Kitajskem velja 4. april za najbolj nesrečen dan. To pa zato, ker kitajska beseda za število štiri zveni zelo podobno besedi za smrt. April je seveda četrti mesec v letu in tako 4. 4. velja za najbolj nesrečen dan. To vraževerje je na Kitajskem tako razširjeno, da številna hotelska dvigala nimajo četrtega nadstropja, podobno kot nekateri zahodnjaški hoteli nimajo gumba za 13.
Španija in Grčija: torek 13.
Spet se pojavi številka 13, a tokrat gre za torek. V Grčiji se je ustalilo to vraževerje, saj je njihova beseda za ta dan Triti, kar pomeni tudi “tretji” in kot pravi pregovor, slabe stvari pridejo v troje. Tudi padec Konstantinopla naj bi se zgodil v torek, 13. aprila 1204, v četrti križarski vojni, kar potrjuje, da se je tega datuma treba bati.
Torek 13. pa velja za nesrečen dan tudi pri špancih, saj njihova beseda za torek, “Martes”, izhaja iz boga Marsa.
Italija: Petek 17.
V Italiji velja petek 17. za najbolj nesrečen datum na koledarju. Prepričanje izvira iz zapisa števila 17 v rimskih številkah: XVII. S premetavanjem števk lahko napišemo besedo VIXI, kar v latinskem prevodu pomeni “živel sem”, torej smrt. Mnogi menijo, da ta latinski izraz pomeni slabo znamenje.
Japonska: 9. september
Podobno kot na Kitajskem, velja na Japonskem 9. september za nesrečen dan, ker zveni beseda za število devet v japonščini (kyū) zelo podobno kot beseda za mučenje ali trpljenje. Tako smatrajo deveti dan devetega meseca za izjemno nesrečnega.
Indija: 8. avgust
V Indiji velja število osem za nesrečno število, ker je osmica število kindujskega boga Panija, boga karme, razhodov in sporov. Zato je 8. avgust, osmi dan osmega meseca v letu, v Indiji smatran kot zelo neugoden.
Zakaj velja petek 13. za nesrečnega?
Čeprav se je natančen izvor izgubil v času, mnogi menijo, da se je vraževerje začelo v srednjem veku in ima korenina v križanju Jezusa Kristusa.
Jezusa naj bi na petek izdal Juda, ki naj bi bil tudi 13. gost povabljen na zadnjo večerjo. To pa ni edina povezava števila 13 z “nesrečnimi večerjami”. V nordijski mitologiji prevarant Loki uniči banket bogov kot 13. gost in povzroči, da svet pade v temo.
Petek nasploh je bil v preteklosti povezan s smolo. Geoffrey Chaucer je v Canterburyjskih zgodbah, ki jih je napisal v 14. stoletju, zapisal: “In na petek je padla vsa ta nesreča.” V Združenem kraljestvu je bil petek nekoč znan tudi kot dan obešenca, saj so na to dan običajno pošiljali ljudi na zadnji sprehod do vislic, kjer so jih obesili.
Veliki petek - dan križanja Jezusa Kristusa - je edini petek v letu, ki predstavlja izjemo in nikoli ne velja za nesrečnega. Če ste rojeni na veliki petek, boste menda imeli srečo v življenju. Na ta dan pa so zgodovinsko tudi mornarji planirali odsidrati na dolge in nevarne poti.
Petek in število 13. pa naj bi zares začeli povezovati šele v 19. stoletju, ko ga je Henry Southerland Edwards omenil v svoji biografiji skladatelja Gioachina Rossinija. Zapisal je: “Do zadnjega je bil obkrožen z občudujočimi prijatelji in če je res, da je tako kot mnogi Italijiani menil, da je petek nesrečen dan, trinajst pa nesrečno število, je prav nenavadno, da je umrl prav v petek, 13. novembra.”
Vraževerje okoli petka 13. je tako močno, da obstaja celo uradno ime za strah pred tem dnevom - paraskevidekatriafobija.
