Kljub vztrajnemu zanikanju egipčanskih oblasti in uradne arheologije pa je v preteklosti obstoj "mesta pod piramidami" bil precej dobro dokumentiran in menda naj bi zanj danes vedela samo majhna skupina posvečenih.
Мistеriоznа planota Gizа, oziroma nekdanje egipčansko mesto Меmphis, naj bi bila prepletena s podzemnimi hodniki, dvoranami, votlinami in sobanami z brezštevilnimi ostanki iz dobe starega Egipta, vendar menda oblasti niso pri volji, da bi javnosti to razkrile, trdijo raziskovalci "neuradne zgodovine", ki opozarjajo, da je to, kar vemo, samo del tistega, kar se je v resnici zgodilo. In po njihovih trditvah uradna arheologija o tem molči iz različnih razlogov - bodisi, ker je določene dele zgodovine povsem zanemarila, ali pa zato, ker so ji tako ukazali "od zgoraj".
O mestu pod piramidami je poročal že Herodot
V labirintu pod piramidami, naj bi se tako skrivalo do 1.500 soban in prav toliko manjših sob, o katerih je poročal že starogrški potopisec in zgodovinar Herodot. Sam je sicer obiskal Egipt, vendar si "labirinta" ni smel podrobneje ogledati. V njem naj bi se sicer skrivali nešteti stari teksti in zvitki papirusov, v katerih je bilo shranjeno znanje in zgodovina starega Egipta.
"Videl sem tam dvanajst lepo razporejenih palač, ki so bile med seboj povezane, ločene pa s terasami. Težko je bilo verjeti, da je to delo človeških rok. Zidovi so prekriti z izrezbarjenimi figurami, vse pa je narejeno iz belega marmorja."
Herodotove zapise potrjujejo tudi nekateri kasnejši antični pisci. Iamblichus iz Apameje, sirski neoplatonistični filozof je tako pisal o vhodu skozi Sfingino telo, kjer se nahaja sistem hodnikov, ki pod zemljo vodi v velike piramide v bližini. Na sistem podzemnih zgradb pod Sfingo pa namigujejo celo stari mezopotamski zapisi.
Sodobne ugotovitve
Do ugotovitve, da se pod površino Gize nahaja labirint, naj bi prišli tudi nekateri sodobni arheologi. Tako je Hamilton M. Wright leta 1935 pisal o "področju pod Gizo". Istega leta naj bi tudi dr. Selim Hassan raziskoval področje in odkril "v kamen vklesano podzemno "Kapelo daril". V časopisih iz tistega časa je bilo tudi opisano, da so delavci pri popravljanju in čiščenju Sfinge naleteli na starodavni vhod, ki vodi v njeno notranjost in sicer na pol poti med njenima šapama in repom. Vendar naj bi takratni načenik za starine dejal, da vhoda, ki je bil zatrpan s kamenjem ne bodo odkopavali, čeprav je zagotovo zelo star.
Tudi leta 1978, ko so območje raziskovali z radarjem, so ti pod Gizo zaznali prostore "večje od največjih katedral". Dr. Jim Hurtak, ki je vodil raziskave pa je dejal, da je v nekatere od teh prostorov celo vstopil in poročal o ogromni podzemni "metropoli", ki naj bi bila stara najmanj 15.000 let.
Razkritje bi na glavo postavilo zgodovino sveta
Okoli tega ali podzemno mesto v resnici obstaja in zakaj egiptovske oblasti o njem molčijo in prepovedujejo govoriti, se je tako napletlo veliko teorij, predvsem takih, ki sodijo na področje "teorije zarot". Po eni izmed njih naj bi "mesto pred piramidami zgradili Anuaki, starodavni nezemeljski obiskovalci, ki so Egipčanom prinesli znanje in kulturo". Razkritje, da je temu res tako, pa bi na glavo postavilo ne le egiptovsko, ampak tudi svetovno zgodovino, pravi teorija.
