Nekateri pojavi duhov enostavno presegajo zgolj bežne poglede na prikazni in nenavadna dogajanja. Obstajajo primeri, za katere se zdi, da resnično presegajo meje verjetnega, se prebijejo skozi neznano in pustijo pečat v svetu živih. Med njimi je tudi zgodba o duhu ženske, ki je pomagal rešiti lasten umor.
ZALJUBLJENA DO UŠES
Zgodba se je odvila v okrožju Greenbrier v Zahodni Virginiji, kjer je leta 1896 starejši moški, kovač Edward Shue, obnorel žensko po imenu Zona Heaster. Med njima se je začela viharna romanca, kar je močno vznemirilo njeno zaščitniško mater Mary Jane Heaster, ki ni nasprotovala le njuni starostni razliki, temveč tudi dejstvu, da je bil Shue že dvakrat poročen. Kljub temu sta se poročila in se ustalila. Sprva se je zdelo, da živita v raju, a tri mesece pozneje so stvari hitro ušle izpod nadzora in se prelevile v temačno zgodbo o umoru, zarotah in duhovih.
23. januarja 1897 so na dom Zone in Edwarda poslali mladega fanta po opravkih, vendar se noben ni oglasil na vratih. Deček je vstopil in negotovo zaklical, da bi videl, ali je kdo doma, in takrat je ob vznožju stopnic naletel na Zonino truplo, zgrudeno na tleh, s široko odprtimi očmi, ki so kot v strahu brez življenja zrle v strop.
NEUTOLAŽLJIVI VDOVEC
Prestrašeni deček je stekel domov, da bi materi povedal o grozljivem odkritju, vendar zdravnik George W. Knapp še celo uro ni mogel priti na podeželje. Ko je Knapp prispel, je Shue truplo že prenesel v nadstropje, ga položil na posteljo, preoblekel in čez obraz položil tančico. Shue je bil videti globoko užaloščen, stiskal je glavo svoje mrtve žene in neutolažljivo jokal, medtem ko je Knapp površno pregledal truplo. Ko pa je poskušal opraviti temeljitejši pregled, je Shue to odločno prepovedal in zdravnika praktično odrinil, a ne preden je ta opazil nenavadne modrice na Zoninem vratu.
Knapp naj bi predhodno presodil, da je Zona umrla zaradi tako imenovane "večne slabosti", kar bi lahko pomenilo marsikaj, nato pa je to spremenil v "porod", kar ni bilo preveč smiselno glede na to, da ni znano, ali je bila noseča, in da je bila poročena šele tri mesece. Kljub temu je to postala uradna sodba, čeprav je mati trdila, da jo je "ubil hudič".
Zona je bila primerno pokopana, Shue pa je bil po opisih ves čas globoko pretresen in žalosten. Takrat ni bilo nobenega razloga za sum, da je kakorkoli sodeloval pri ženini smrti. Njegovo vedenje na pogrebu pa se je mnogim zdelo nenavadno, saj je ljubosumno varoval truplo in nikomur ni dovolil, da bi se mu preveč približal. Njen vrat je bil tudi nenavadno tesno zavit v šal, za katerega pa je pojasnil, da je bil njen najljubši.
SUMNIČAVA MATI
Edina, ki ga je imela za sumljivega, je bila Zonaina mati, ki je bila prepričana, da nekaj ni v redu. Izvedela je, da je ena od prejšnjih Shuejevih žena umrla v skrivnostnih okoliščinah, čeprav ni bil nikoli obtožen. Poleg tega naj bi trdila, da je v glavi slišala glasove, ki so ji govorili, da jo je ubil. Na skrivaj naj bi s trupla snela rjuho in jo prinesla domov ter ugotovila, da je voda v umivalniku postala rdeča, ko jo je hotela oprati, rjuha pa je postala rožnata. Ta nenavaden razplet dogodkov je razumela kot božje znamenje, da je Shue ubil njeno hčerko. A kljub temu ni vedela, kako bi lahko ukrepala. Vsak dan je molila za znamenje, ki bi ji pomagalo potrditi njene sume, in na tej točki postane zgodba zares nenavadna.
OBISKU HČERKINEGA DUHA
Nekega večera je imela Mary Jane izjemno močne sanje, v katerih se ji je prikazala njena hči Zona. V teh sanjah ji je Zona povedala, da je bil Shue nasilen tiranski mož, ki jo je pogosto pretepal in zlorabljal ter da jo je Shue v navalu besa umoril. V naslednjih štirih nočeh ji je Zona preko sanj razlagala, da se je nekega večera zelo razjezil, saj mu za večerjo ni pripravila mesa. Zgrabil jo je za vrat in jo pokončal, kar je duh hčerke poudaril s tem, da je za 180 stopinj zasukal svojo glavo.
Te sanje so bile tako žive in resnične, da je bila Heasterjeva prepričana, da se je njena hči dejansko vrnila od mrtvih in se pogovarjala z njo, in čeprav se je zdelo noro, je o tem povedala okrožnemu tožilcu Johnu Alfredu Prestonu. Tožilec ni verjel v zgodbo o duhovih, vendar je vseeno vprašal Knappa, ali je na truplu opazil kaj čudnega. Ko je Knapp potrdil, da mu Shue dejansko ni dovolil opraviti podrobnega pregleda, je tožilec postal sumničav in se zavzel za ekshumacijo trupla, da bi ga temeljiteje pregledali. Truplo sta izkopala in pregledala dva druga zdravnika, ki sta brez oklevanja ugotovila, da so na grlu modrice v obliki prstov, da je sapnik zdrobljen in vrat zlomljen. Zona Heaster je bila res umorjena.
PRAVICA ZA ZONO
Shue je bil takoj aretiran zaradi umora svoje žene, sledilo je sojenje. V tem času so po mestu že močno krožile zgodbe o tem, da je Heasterjeva videla duha svoje hčerke. Proces je zato postal precejšen medijski cirkus. Ljudje so začeli resnično verjeti njeni nenavadni zgodbi, čeprav je sodnik nenehno prosil, naj ne upošteva nobenih pričevanj v zvezi z duhom. Shue je ves čas samovšečno domneval, da proti njemu ni dovolj dokazov in da gre le za posredne indice. Zelo je ostal presenečen, ko ga je porota hitro in soglasno spoznala za krivega in obsodila na dosmrtni zapor.
In tako je to postal edini primer v zgodovini, ko je pričanje duha umrle osebe pripomoglo k obsodbi morilca.
