Že stoletja se filozofi, zgodovinarji, ezoteriki in alkimisti trudijo razložiti tekst, ki naj bi ga na smaragdno ploščo zapisal začetnik evropske alkemije in filozofije, povezane z njo, Hermes Trismegistus, in ki naj bi v sebi skrival skrivnosti Vesolja.
Sam Hermes Trismegistus je legendarna oseba, za katero nihče ne ve ali je v resnici obstajala, ali je bila to samo ena oseba ali več oseb. Miti in alkimistični spisi, ki govorijo o njem, ga postavljajo v antično Aleksandrijo, mesto, ki ga je v delti Nila dal postaviti Aleksander Veliki, ko je osvojil Egipt, in ga poimenoval po sebi. Mesto je bilo po vsem antičnem svetu znano po svoji knjižnici in je veljalo za "prestolnico znanja" tedanje dobe.
Hermes Trismegistus (Hermes Treh moči) nosi ime po grškem bogu modrosti in znanja, Hermesu. Pripisujejo mu mnoga dela, ki veljajo za začetek filozofske smeri, imenovane Hermenevtika, ki je podlaga za alkimijo in posledično tudi kemijo, ki se je iz nje razvila.
Sama tablica ne obstaja več - pravzaprav ne vedo, kje naj bi bila. Po legendi so jo našli v rokah trupla Hermesa Trismegistusa, v grobnici, vklesani v skalo, v antičnem mestu Tijana, pod spomenikom bogu Hermesu.
Po eni od legend naj bi bil pravi avtor teksta egipčanski bog Tot, ki je, tako kot njegov grški "kolega" Hermes, bil zavetnik modrosti in znanja. Tot naj bi sicer tekst vklesal na 42 smaragdnih tablic, ki pa jih je potem, ko so ljudje opzustili verovanje v egipčanske bogove, skril. V njih pa naj bi v šifrah zapisal osnovne principe in pravila, po katerih se ravna Vesolje in vlogo človeka v času in prostoru.
Druga legenda tekst s smaragdne tablice pripisuje tretjemu sinu Adama in Eve, Setu. In tablico naj bi s seboj na barko vzel tudi svetopisemski očak Noe. Spet tretja legenda pravi, da tekst izvira iz Atlantide.
Dokazano najstarejši vir, ki omenja smaragdno tablico in njeno besedilo, izvira iz 8. stoletja, napisan pa je v "Knjigi skrivnosti Stvarjenja in Umetnost narave" ali "Knjigi vzrokov". Gre za enciklopedično knjigo o naravoslovju tedanjega časa, napisano v arabščini, in ki je arabski prevod dela grškega filozofa Apolonija iz Tijane (arabsko poimenovanega Balinas).
V tej knjigi je opisana najba smaragdne tablice v grobnici Hermesa Trismegistusa. Apolonij/Balinas pa tudi piše o tem, da je imel v lasti originalni zapis, preveden iz tablice v grščino. Tega, originalnega zapisa nikoli niso odkrili, nekateri pa domnevajo, da je zgorel skupaj z milijoni drugih antičnih zapisov ob požigu Aleksandrijske knjižnice. Balinasova v arabščini zapisana verzija besedila iz smaragdne tablice je kmalu nato postala znana po arabskem svetu in v teku stoletij so jo prepisali ali pisali o njej mnogi pisci tedanjega časa.
V Evropo je tekst zašel šele veliko kasneje. Prvič se pojavi v latinščini v 12. stoletju, zapisal pa ga je pisec Hugo von Santalla.
Tekst iz smaragdne tablice je postal eden stebrov zahodne alkimije. Posebej je vplival na razvoj alkimije v renesansi in je bil navdih za številne komentarje. Tekst je prevedel tudi slavni Isaac Newton, oče moderne fizike, ki pa se je več kot s fiziko in matematiko ukvarjal z alkimijo.
Kaj je na tablici bilo zapisano?
Interpretacija teksta s smaragdne tablice ni enostavna, ker gre za ezoterični tekst, ti pa so običajno polni skrivnostnih stavkov, zavitih v prispodobe in skoraj nerazumljive besedne zveze. Takole se glasi eden od zgodnejših arabskih prevodov dela teksta s smaragdne tablice:
"Resnica! Gotovost! To, o čemer ni dvoma!
To, kar je zgoraj, prihaja iz tistega, kar je spodaj in tisto spodaj je iz tega, kar je zgoraj, ker vsi čudeži prihajajo iz Enega.
Sonce je njegov oče in Luna njegova mati.
Zemlja ga je nosila v trebuhu in Veter ga je hranil v njenem trebuhu, saj bo Zemlja postala ogenj.
Nahrani Zemljo s prefinjenim, z največjo močjo od vseh, kajti vzdignil se bo v nebo in zavladal kot zgoraj, tako spodaj."
Danes tudi obstaja več inačic teksta, saj se je pri prevodih, ki so nastali v stoletjih, veliko izgubilo, dodalo ali spremenilo, saj si je pomen besed vsak prevajalec predstavljal tudi malo po svoje - saj veste, vseh besed se iz enega v drugi jezik ne da vedno enoznačno prevesti.
Srednjeveški in zgodnji moderni alkimisti so tekst povezali z izdelavo "filozofovega kamna" in "transmutacije nežlahtnih kovin v zlato". Različica, ki se pojavi tudi v Newtonovem tekstu, je v 19. stoletju postala zelo priljubljena med okultisti in ezoteriki, ki so jo citirali pri svojih obredih in pisali razlage o pomenu teksta, seveda z njihovega stališča.
Intepretacij in prevodov teksta je obilo in moč jih je najti tudi na spletu. Ob tem obilju pa vseeno nihče ne trdi, da pozna pravo resnico, ki naj bi jo vsebovalo skrivnostno besedilo, pač pa večinoma spodbujajo bralce, naj jo poiščejo sami.
