Wikipedia/Rico Shen

Martin (Marty) Cooper, inženir pri ameriškem telekomunikacijskem velikanu Motorola, je 3. aprila 1973 medijem in mimoidočim na newyorškem Manhattanu ponosno pokazal kvader v velikosti opeke, z anteno in številčnico, odtipkal števiko, malce počakal, nato pa rekel: "Joel, Marty tukaj. Kličem te iz celularnega telefona, pravega ročno-prenosnega celularnega telefona,". Klic je bil namenjen dr. Joelu S. Engelu, glavnemu inženirju za celularno telefonijo pri Motorolinem največjem tekmecu AT&T-ju. "Tistega dne sem opravil več klicev, med drugim enega, med katerim sem prečkal cesto, ko sem govoril z novinarjem. To je bila najbolj nevarna stvar, ki sem jo kdajkoli naredil v življenju," se je kasneje spominjal Cooper.

Telefon DynaTAC pa si je prislužil naslovnico na reviji Popular Scinece.

Pravzaprav je bila iznajdba mobilnega telefona za vsakdanjo rabo samo še vprašanje časa. Mobilna telefonija namreč ni bila nekaj novega - prvi začetki segajo že celo v začetek 20. stoletja, v leto 1908, ko sta profesor Albert Jankhe in neko oaklansko podjetje trdila, da sta iznašla brezžični telefon. Zares pa je mobilna telefonija startala z vlaki. Konec prve svetovne vojne, leta 1918, so namreč v Nemčiji že preizkušali brezžično telefonijo iz vlakov med Berlinom in 30 km oddaljenim Zossenom. Nekaj let kasneje so možnost telefoniranja iz vlaka uvedle nemške državne železnice v vagonih prvega razreda.

Wikipedia

Kot veliko stvari, je mobilno telefonijo, kakršno poznamo danes, napovedala domišljija. Že leta 1906 je v britanskem satiričnem časopisu Punch bila objavljena slika moškega in ženske, ki se dogovarjata za zmenek z brezžičnim telegrafom, prva prava "podoba" mobilnega telefoniranja pa je izšla leta 1926 v nemškem satiričnem magazinu "Simplicissimus" ("Preprostež").

Mobilna telefonija se je po drugi svetovni vojni omejila pretežno na avtomobile, kajti prenosni telefoni so bili precej robustni in težki. Z razvojem tehnologije pa se je vedno bolj nakazovala možnost, da bodo nekoč lahko dovolj lahki in majhni za "prenašanje v žepu".

In to se je tudi zgodilo. "Boom" je mobilna telefonija začela doživljati v 90-ih letih preteklega stoletja, z razvojem GSM tehnologije.

Pixabay/Gary Cassel

Danes ima vsaj en mobilni telefon večina človeštva. In nekateri so z njimi v resnici zasvojeni. Ta vrsta zasvojenosti je dobila tudi ime: "Nomofobija" in se kaže kot strah  pred izgubo ali nedelovanjem mobilnega telefona oz. izrazito nelagodnostjo ali celo tesnobo, ko se to zgodi. Po nekaterih raziskavah nomofobijo bolj ali manj intenzivno doživlja kar 40 odstotkov uporabnikov mobilne telefonije.