S prekinitvenim postom, ki sproži za telo blagodejno in koristno avtofagijo, je pridobil neverjetno kondicijo in moč, da je premagal svoje največje tekmece. Ljudje, ki živijo in se prehranjujejo na ta način, so z rezultati zelo zadovoljni. Tudi zdravilec in bioterapevt Marjan Ogorevc ter igralec Jernej Kuntner.
Marjan Ogorevc, bioterapevt in zdravilec: Avtofagija je nekaj najboljšega za naše telo
Ob mojem zadnjem obisku pri Marjanu na začetku tega leta mi je med drugim povedal nekaj o svojem načinu prehranjevanja, ki mu daje izjemno kondicijo, osredotočenost in ne nazadnje krepost, o čemer v članku o Osi sveta seveda nismo pisali. Zato sem ga tokrat zaprosila, ali nam lahko razkrije, kako je prišel do tako dobrega počutja. »Po petinšestdesetem letu naj bi sodil v skupino, ki ji pravijo ranljiva,« je začel v šali. »Počasi se mi je povečevala teža, zvišal se mi je krvni sladkor in težko sem vzdrževal vrhunsko kondicijo.« Ugotovil je, da je njegov glavni problem v prehrani – preveč sladkorja in drugih ogljikovih hidratov. »Že trideset let sicer ne jem mesa, pred leti pa sem spoznal ketonski režim prehranjevanja in me je navdušil. Z meritvami sladkorja in ketonov sem videl, da se moji rezultati zaradi inzulinske intolerance ne izboljšujejo. Zato sem se odločil za nekajmesečno strogo ketonsko prehrano brez sladkorja in ogljikovih hidratov. To je obrodilo sadove. V pol leta sem težo zmanjšal za šest kilogramov in jo sedaj vzdržujem. Znižala se je tudi raven krvnega sladkorja.« Vse to je kombiniral z vmesnim postenjem. »Prebral sem knjige, poslušal predavanja na Youtubu in začutil, da je v tem nekaj več. Prepričala me je resnica o avtofagiji. To je osnovni proces vsake celice in iz grščine prevedeno pomeni jesti sam sebe. Na tak način se celice odzivajo na viruse, bakterije, infekcije in druge grožnje iz okolja. Leta 2016 je Japonec Jošinori Osumi za odkritje avtofagije prejel Nobelovo nagrado za medicino. Avtofagija med drugim lahko celici v primeru pomanjkanja hrane priskrbi tudi potrebno gorivo, z njo se celica dejansko obnovi.«
Po vsem, kar je prebral in preizkusil, Ogorevc meni, da je proces avtofagije nekaj najboljšega, kar lahko damo svojemu telesu, saj močno vpliva na zaščito pred boleznimi, kot so rak, degenerativna obolenja, nevrološke bolezni, diabetes, avtoimunska obolenja, slab imunski sistem. »Skozi evolucijo sta se avtofagija in ketonski način prehranjevanja razvila kot odgovor telesa na daljše obdobje brez hrane. Avtofagijo lahko torej sami spodbudimo s postom ali z delnim postom.« Sam se šest ur prehranjuje, naslednjih osemnajst ur pa pije le vodo. Prvi obrok poje ob enajstih dopoldne in zadnjega ob petih popoldne. Človek si razmerje izbere glede na svoje obveznosti čez dan. »Lažje sem brez hrane dopoldne,« je povedal Marjan in dodal, da bi bilo po tradicionalni kitajski medicini ugodneje imeti zajtrk in kosilo, saj telo popoldne in zvečer težje prebavlja hrano. »Z jedilnika sem črtal ogljikove hidrate in vse sladko. Povečal sem vnos kakovostnih maščob, kot so olivno, kokosovo olje, maslo ali ghee. Jem semena in oreščke ter kruh iz semen, oreščkov, bučne, mandljeve moke in jajc, ki je že sam po sebi polnovredno živilo. Seveda pa so tu še različne vrste zelenjave, korenovke, bučke. Velik del moje prehrane so solate. Jem tudi jajca in sire ter občasno ribe. Obroke si sestavljam po občutku, kot mi prija, kot mi pove telo. S ketonskim načinom prehranjevanja in avtofagijo se mi zdi, da sem se naučil brez odrekanja pravilno prehranjevati in da je to pravzaprav še največja korist. Zlahka reguliram kilograme, kar je lahko v mojih letih velik problem. Tudi če se malo pregrešim, je krvni sladkor še vedno okrog 5, včasih pa tudi do 4,5, kar je spodnja meja. Nizek sladkor posledično zniža raven inzulina, v nasprotju z visoko ravnjo inzulina, ki stimulira odlaganje maščob v prsi, trebuh in boke ter pri moškem pretvarjanje testosterona v estrogen. Moški zato postaja po videzu in vedenju čedalje bolj poženščen – upadata mu mišična moč, libido in je manj odporen. To pa je tisto, kar pri moškem ženske najbolj sovražijo,« razmišlja. Kljub disciplini pa ni asket, je zatrdil, in si življenje privošči v polnosti. »Ker sem se dolgo učil pravilne prehrane, lahko zdaj tudi grešim – grem na pico, na zabavi pojem tortico, spijem kakšno pivo in tudi črno vino.« Ima veliko energije. »Dobro se počutim v svoji koži in mislim s takšnim načinom prehranjevanja tudi nadaljevati!«
Jernej Kuntner, igralec: Počutim se izjemno!
V enem od časopisov sem zasledila izjavo priljubljenega igralca, kako sta s hrano osem ur prijatelja, naslednjih šestnajst ur pa se niti ne pogledata, in takoj me je prešinilo, da tudi on prakticira prekinitveno postenje oziroma dieto 8/16. »Zgodilo se je povsem naključno, ničesar nisem načrtoval,« pripoveduje. »Po smrti mojih prijateljev in igralskih kolegov Jerneja Šugmana in Gašperja Tiča sem začel malo več razmišljati o sebi. Po snemanju serije Usodno vino sem se še posebej zavedel, da sem ves čas majčkeno preveč jedel in premalo migal. Moje telo ni bilo več prožno in kilogrami so se začeli kopičiti. To so bili taki streznitveni trenutki, ko sem ugotovil, da bom moral malce spremeniti svoj življenjski slog.« Najprej se je povezal z osebno trenerko Karmen Lužar, s katero trenira od dva- do trikrat na teden. To je potreboval tudi zaradi vloge v seriji Najini mostovi, ki spet prihaja na male zaslone, kjer upodablja fit poslanca in vinarja Borisa Juga. Hkrati je začel ugotavljati, da se v njegovih letih očitno spreminja tudi presnova. Če je jedel prepozno, ni dobro spal. Zato se je začel zgledovati po ženi Moniki, ki že leta zadnji obrok poje ob osemnajsti uri, in počutil se je prav dobro. »Potem pa sem slučajno v Zarji zasledil članek o teniškem igralcu Novaku Đokoviću in avtofagiji. Kako je torej z delnim postom, potem ko je že hotel končati kariero, čudežno oživel in premagal največje rivale. Če mu je to pomagalo do tako čudovitih rezultatov, še posebej ker ima za sabo ogromno strokovnjakov, mora to delovati, sem si mislil.« To mu je bilo dovolj, nič kaj preveč ni raziskoval, ampak se je kar vrgel v vodo. »Začel sem se z deskanjem bos in brez neoprena,« se šali. Ker že več kot desetletje zjutraj na tešče spije od šest do sedem decilitrov mlačne vode, ga je ta po navadi nasitila do devete, desete ure. Zato se je odločil, da bo jedel med deseto in osemnajsto uro. »Vmes pa vseskozi nekaj glodam,« pomežikne. Je kar vse od kraja, nikoli doslej se ni ukvarjal s kakšno posebno dieto. Ni bilo potrebe. »Po navadi si naredim klasičen zajtrk: omlete, tople sendviče, domače jogurte, kislo mleko, navadnega mleka pa ne pijem. Vmes vseskozi nekaj glodam – oreščke, suhe slive, fige, tudi kakšno čokolado pojem, kosilo pa je običajno, juha, meso, solata. Rad jem vse. Je pa res, da mi je osebna trenerka na začetku rekla, da bi bilo dobro malo popaziti na prehrano. Vendar se nisem nikoli prenajedal, saj moj želodec tako ali tako ne prenese prevelikih količin hrane. In ravno ko sem razmišljal, kako jesti, da bi bilo na mojem jedilniku čim več beljakovin in čim manj ogljikovih hidratov, sem naletel na Noletovo dieto!« Po dobrih dveh mesecih se počuti odlično. »Dokler nisem dobro naštudiral sistema, sem se malo lovil. Dostikrat smo imeli snemanja do šeste ure popoldne, ko naj bi nehal jesti. In ker je bilo delo intenzivno, nazadnje pa sem, recimo, jedel kosilo ob enih, vmes pa nisem nič 'glodal', sem bil zelo lačen. Ker pa sem se odločil, da ob šestih končam, sem bil trmast. Kasneje sem spoznal, da ni nič hudega, če po tej uri pojem še kakšen sendvič. Naslednji dan pač začnem jesti kasneje.« Po vsem tem času ugotavlja, da so koristi prekinitvenega posta izjemne. »Poln sem energije, počutim se bolj mladostnega in vse bolj sem hvaležen za svojo odločitev. Že prej sem se dobro počutil, zdaj se pa resnično še bolje!«
Kaj je avtofagija?
Avtofagija pomeni »jesti samega sebe« in se začne 12 ur po zadnjem obroku, ko možgani iščejo vire energije v telesu. S pomočjo encimov imunskega sistema predelajo v gorivo vse odpadke iz celic, patogene bakterije in druge mikrobe, obloge žilnih sten, rakave celice … Proces traja štiri ure in je najučinkovitejši ponoči. Če vmes jemo, avtofagijo seveda preprečimo.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
