Šestkolesni in eno tono težak rover, ki so ga poimenovali "Perseverance" (vztrajnost, vzdržljivost) in komaj 1,8 kilograma težak helikopter, ki so mu nadeli ime "Ingenuity" (iznajdljivost, domiselnost) bosta na Mars prispela februarja prihodnje leto.
Tam bosta pristala v kraterju, ki nosi nam domače ime, "Jezero". Rover, ki je v bistvu robot, bo tam zbiral vzorce tal in kamnin, ki morda vsebujejo sledi nekdanjega življenja. Da bi na Marsovi površini življenje obstajalo v tem trenutku, je namreč zelo malo verjetno, saj so pogoji na rdečem planetu za življenje, kot ga poznamo, praktično nemogoči. Kljub temu ima rover instrumente, ki lahko neposredno zaznajo sledi, ki kažejo na prisotnost življenja, bodisi trenutnega ali fosiliziranega. Tovrstnih instrumentov dosedanji štirje roverji, ki smo jih poslali na Mars, niso imeli.
Perseverance bo na Marsu življenje iskal eno leto.
Ker pa bodo rezultati, kakršnikoli že bodo, verjetno naleteli na veliko dvoma, so znanstveniki sklenili, da bo robot najbolj zanimive vzorce "zapakiral", konec desetletja pa jih bodo poskusili z novimi misijami prepeljati nazaj na Zemljo, kjer jih bodo ponovno pregledali v tukajšnjh laboratorijih.
Zakaj tudi helikopter?
Roverju so pri Nasi dodali tudi mini helikopter, "Ingenuity", težak komaj 1,8 kilograma. Njegova naloga bo samo preizkusiti, kako se obnašajo leteče naprave v Marsovi zelo redki atmosferi. To bo prvi tovrstni preizkus v zgodovini vesoljskih raziskovanj, zanj pa so se odločili, ker bo "zračna pomoč" robotom na Marsu ali drugih planetih in lunah z atmosfero, v prihodnosti lahko še zelo pomembna. Doslej so namreč vse raziskave bile omejene zgolj na površja. Ingenuitiy se bo od matičnega robota "odlepil", ko bo "ugotovil", da so razmere ugodne za polet. V naslednjem mesecu naj bi predvidoma poletel petkrat, vsak polet pa bodo seveda podrobno spremljali z Zemlje. Kako bo Ingenuity poletel in letal, pa si poglejte na spodnjem posnetku, ki so ga pripravili v britanskem BBC-ju.
Zakaj prav krater "Jezero"?
Krater, ki leži blizu Marsovega ekvatorja, je poimenovan po majhnem bosanskem kraju, "Jezero". To ime je dobil leta 2007, tako pa se je odločila mednarodna astronomska unija, ki majhnim kraterjem na Marsu podeljuje imena.
Krater je sicer "majhen" samo v astronomskem smislu, saj ima sicer kar 40 kilometrov premera, globok pa je največ 500 metrov.
Znanstveniki menijo, da je na tem mestu pred milijardami let bilo jezero vode in kolikor vemo, voda lahko pomeni življenje. Seveda je voda, če je tam bila, že zdavnaj izginila. Vendar, če je bilo v njej tudi življenje, je to lahko pustilo sledi na kamninah.