Za tedanji čas seveda - govorimo o 100.000 letih pred nami - so bili precej napredni, saj so imeli svojo kulturo. Izdelovali so precej sofisticirano orodje iz kamna in kosti, vemo, da so pokopavali svoje mrtve in jim v grob prilagali cvetje, krasili svoja telesa, da so zelo verjetno imeli svoj jezik in celo izdelovali glasbila. To dokazuje najdba piščali iz kosti iz jame Divje Babe v Sloveniji, ki za mnoge arheologe velja za najstarejše glasbilo na svetu in je razstavljeno v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.
Res je, da so bili v poprečju nižji, z bolj izrazitimi nadočesnimi oboki, pa tudi veliko bolj mišičasti, kot so sodobni ljudje (poprečna neandertalska ženska je bila vsaj tako močna, kot današnji poprečni moški).
Vendar, če bi jih pobrili, postrigli in oblekli v sodobno obleko, bi na ulici komajda pritegnili pozornost. Prav to so naredili v muzeju neandertalskega človeka v nemškem Mettmannu.
Lutko, ki predstavlja rekonstrukcijo neandertalskega moškega so oblekli v sodobno obleko in ga postavili tako, da je videti kot obiskovalec muzeja, ki sloni na ograji. Večina obiskovalcev sploh ni opazila, da gre za lutko, so kasneje ugotovili.
Sicer so znanstveniki pred nekaj leti ugotovili, da so se sodobni ljudje, ki so neandertalca izrinili iz Evrope in Azije, z njimi tudi križali in tako ima poprečni Evropejec okoli 4 odstotke genetskega materiala, ki prihaja iz neandertalcev.
Neandertalci so zagotovo živeli tudi na ozemlju sedanje Slovenije, o čemer pričajo najdbe orodij in že omenjena piščal, nam najbližje ostanke tega pračloveka pa so našli blizu Krapine v hrvaškem Zagorju, kjer je tudi eden najboljših muzejev na svtu, posvečenih temu našemu "bratrancu".
