Preizkus cepiva, opravljen na 1.077 osebah, je pri prejemnikih sprožil tvorbo protiteles in T-celic, ki se lahko spopadejo s virusom Sars-Cov-2.
Rezultati so nadvse spodbudni, vendar je še vedno prezgodaj, da bi lahko zanesljivo trdili, da bo uspešno zagotavljalo imunost pred virusom, zato bodo potrebna dodatna testiranja, predvsem pa čas.
Velika Britanija je sicer že naročila 100 milijonov doz cepiva, poroča britanski BBC.
Cepivo, poimenovano ChAdOx1 nCoV-19 je bilo razvito z veliko hitrostjo. Razvili pa so ga z genetsko spremembo virusa, ki povzroča navaden prehlad pri šimpanzih. Virus so spremenili do te mere, da ne more okužiti človeka, hkrati pa so njegov izgled spremenili tako, da spominja na korona virus. Virusi imajo v primerjavi z drugimi organizmi dokaj enostavno strukturo in jih z vplivanjem na njihov genetski material znajo danes uspešno spreminjati. Tako so spremenili genski zapis za beljakovino, s pomočjo katere virus prodre v celico, jo s tem okuži in se v njej razmnožuje.
Tako pridobljeno cepivo nauči naš imunski sistem, da prepozna podobnega vsiljivca (v tem primeru korona virus) in ga napade.
Način, na katerega so Britanci razvili cepivo, je popolnoma nov in doslej še ni bil preizkušen in predstavlja sam "rob moderne medicinske znanosti". Na podoben način razvijajo cepivo tudi na Kitajskem, s podobnimi rezultati.
Znanstveniki so se, kot rečeno, osredotočili na to, da naš imunski sistem začne proizvajati protitelesa in T-celice, ki se bojujejo proti virusom. Vsa uspešna cepiva namreč izzovejo tvorbo obojega.
Protitelesa so v bistvu beljakovine, ki jih proizvaja naše telo in se "prilepijo" na določeno površino virusa in ga tako onemogočijo. T-celice pa so tiste, ki koordinirajo naš imunski sistem in prepoznajo okužene celice in jih uničijo.
Profesor Andrew Pollard iz Oxforda je dejal, da so z rezultati zelo zadovoljni, saj so "zelo obetavni in verjamemo, da povzročijo učinek, ki ga povezujemo z zaščito telesa. Ključno vprašanje, ki tare vsakega od nas pa je, ali cepivo deluje, ali zares povzroči trajnejšo zaščito. Na ta odgovor pa bomo morali počakati."
Študija, ki so jo opravili, je pokazala, da je 90 odstotkov prejemnikov začelo razvijati protitelesa že po prvem odmerku. Le deset oseb pa je dobilo dvojno dozo in ti so vsi začeli proizvajati protitelesa. "Ne vemo še, kolikšen je pravi odmerek za zaščito, vemo pa, da lahko maksimiziramo odziv po dveh odmerkih," je dejal profesor Pollard.
Ali je cepivo varno?
Je, pravi profesor Pollard, vendar ima stranske učinke, ki se kažejo kot glavobol ali povišana temperatura. Vsaj en tak učinek se je pojavil pri 70-ih odstotkih cepljenih, vendar se oboje da odpraviti z navadnim paracetamolom. Drugih učinkov niso zaznali.
Vseeno raziskovalci poudarjajo, da bo potrebno še kar nekaj dela, preden bodo zanesljivo vedeli, ali cepivo lahko pomaga ukrotiti pandemijo Covid-19. Vendar so prvi rezultati spodbudni.
Če bo vse po sreči, bodo do konca leta že vedeli, ali je cepivo zares uspešno. Vendar takrat še ne bo dostopno za širše množice. Če se bo izkazalo, da deluje, bodo prvi lahko cepljeni zdravstveni delavci in ljudje, ki jih virus potencialno najbolj ogroža - starejši in tisti s pridruženimi boleznimi.
Kako kaže z drugimi potencialnimi cepivi?
Cepivo proti Covid-19 razvijajo v večih laboratorijih. Poročali smo že, da je ameriško podjetje Moderna naznanilo, da bo konec meseca začelo s tretjo fazo kliničnega testiranja. Podobne rezultate kot Angleži pa so dobili tudi nekateri drugi laboratoriji v ZDA in na Kitajskem.
Trenutno je v predklinični fazi testiranja 140 potencialnih cepiv. 10 jih je v prvi fazi, ko preizkušajo varnost njihove uporabe na majhnih skupinah ljudi, prav toliko jih je v drugi fazi, ko varnost preizkušajo na večjem številu ljudi, v tretji fazi, v katere vključijo še več ljudi in testirajo tudi učinkovitost, pa so trenutno 3 potencialna cepiva.
