Tožilstvo je Hlastanu očitalo, da je 3. decembra 2018 ženo po burnem prepiru porinil na posteljo, ji na obraz potisnil vzglavnik, zavit v pvc-vrečko, z drugo roko pa jo je stiskal za vrat, dokler ni umrla.
Kot je danes pojasnjeval sodniku Martinu Justinu, je bilo življenje zadnjih nekaj let zaradi ženine odvisnosti z zdravili in alkoholom nevzdržno. Kljub njegovemu trudu in pomoči se ni več hotela zdraviti, zaradi njenega sposojanja denarja za nakup zdravil so se znašli v hudi finančni stiski. Imela je abstinenčne napade, tudi na delovnem mestu, kjer se po besedah Hlastana na njeno stisko niso ustrezno odzvali. Na vprašanje, v kakšnem stanju je bil na dan uboja, je dejal, da je bil čisto na tleh, saj da ni več videl poti naprej.
Na današnji obravnavi sta spregovorila tudi njegova sinova, zaradi občutljive tematike pa je bilo njuno pričanje zaprto za javnost.
Izpostavljen dolgotrajnemu stresu in občutku brezizhodnosti
Tako tožilstvo kot obramba sta v zaključnih besedah spomnila na mnenje psihiatričnega izvedenca, ki je ocenil, da je bil Hlastan izpostavljen dolgotrajnemu stresu in občutku brezizhodnosti, na dan uboja pa je doživljal tudi zmerno depresivno epizodo in intenzivno čustvovanje.
Tožilstvo je pri tem izpostavilo, da psihično stanje ni krnilo njegove sposobnosti razumevanja dejanja in da bi se lahko poslužil drugačnega izhoda, ne pa kaznivega dejanja. Kot olajševalno okoliščino pa je poleg priznanja krivde izpostavilo še izvedenčevo oceno, da ne obstaja nevarnost, da bi Hlastan ponovil dejanje, poleg tega ni bil nikoli prej kaznovan niti nima zabeleženih prekrškov.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Niso sprejeli predloga obrambe
Po besedah zagovornika Benjamina Peternelja pa je bila Hlastanova sposobnost obvladovanja v času kaznivega dejanja zmanjšanja in prizadeta. Podčrtal je olajševalne okoliščine, ki jih je naštelo že tožilstvo, in izpostavil, da je s priznanjem krivde bistveno pripomogel h koncentraciji kazenskega postopka.
Zagovornik je zaradi olajševalnih okoliščin predlagal izrek omiljene kazenske sankcije, na primer z delom v splošno korist oz. s prestajanjem kazni na odprtem oddelku.
Kaznovanje je usmerjeno v dejanje
Sodnik je v sodbi sledil predlogu tožilstvu in Hlastanu izrekel pet let zaporne kazni. Upošteval je vse naštete olajševalne okoliščine, med oteževalnimi pa je izpostavil način storitve kaznivega dejanja, ki da je kazal na direktni naklep. "Sodišče je ocenilo, da je bila reakcija, ko je obtoženi vzel življenje, neprimerna in v nasprotju z vedenjem, ki se pričakuje v družbi," je dejal.
Ob tem je Justin še poudaril, da pri kaznovanju ne gre za vrednostno sodbo človeka, ampak je kaznovanje usmerjeno v dejanje. Vsakič ko pride do odvzema življenja, je po njegovih besedah porušen naravni red, s kaznijo, naj bo še tako stroga, pa ta nered ne bo poravnan.
