Relikvije malo poznane svete Korone so v teh dneh izbrskali v zakladnici katedrale v nemškem mestu Aachen. Osebje se je že lotilo brisanja prahu in poliranja umetelno izdelanih svetinj in relikvij, ki jih nameravajo po koncu pandemije novega koronavirusa razstaviti, poroča tiskovna agencija Reuters.
Prav pandemija pa je kriva, da se je javnost znova začela zanimati za to krščansko mučenico, ki naj bi jo pred približno 1800 leti ubili Rimljani. Ob smrti naj bi štela komaj 16 pomladi, posebej krute matilde pa naj bi bila deležna na območju Sirije, domnevno v Damasku, a obstajajo tudi druge teorije. Rimljani naj bi jo ubili, ker je širila krivo, krščansko vero. Kot pravi legenda, so jo zavezali na dve upognjeni palmovi drevesi. Ko so drevesi izpustili, sta ti dekle razpolovili. »Gre za grozovito zgodbo, zaradi katere je postala tudi zavetnica gozdarjev,« je pojasnila Brigitte Falk, vodja zakladnice v aachenski katedrali. Dodala je, da je zavetnica proti epidemijam postala povsem po naključju.
Zaenkrat še ni znano, kdaj bo svetišče svete Korone odprto za javnost, a zagotovo ne pred koncem pandemije. Strokovnjaki pa trenutno skrbno čistijo zlate, bronaste in slonokoščene relikvije, ki so bile zadnjih 25 let skrite pred javnostjo. Razstavo relikvij so sicer načrtovali že pred pandemijo, kot del razstave o starodavni zlatarski obrti so jih nameravali svetu pokazati letos poleti.
Relikvije, ki jih je leta 997 v Aachen prinesel kralj Oton III., so bile shranjene v grobnici pod veliko ploščo pod katedralo. V letih 1991 in 1912 so jih izkopali in svetnici Koroni postavili svetišče, dokler nsoi pred leti vsega skupaj spravili v zakladnico. »Kot številni drugi svetniki, lahko v teh težavnih časih vir upanja predstavlja tudi sveta Korona,« je po poročanju Reutersa še dejala Falkova.
