Kot opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), najlažje zmanjšamo vnos sladkorja z izbiro živil z manj sladkorja ali brez njega, še boljše pa je, da v vsakodnevno prehrano vključimo čim več nepredelanih živil. »Izdelki z zmanjšano vsebnostjo na primer sladkorja so posledica prehranskega preoblikovanja, s katerim proizvajalci sledijo Nacionalnemu programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. S spreminjanjem sestave izdelkov oziroma s spremembo receptur poskušajo zmanjšati vsebnost sladkorja, soli, maščob in nasičenih maščob ter povečati delež vlaknin,« je pojasnila Anja Bolha z Zveze potrošnikov Slovenije in ob tem opozorila: »Proizvajalci seveda želijo kljub preoblikovanju ohraniti osnovne lastnosti živila, kot so okus, tekstura in rok trajanja, a zato izdelkom pogosto dodajajo druge neželene dodatke (aditivi, arome).« Celoten članek, vključno s primeri, najdete na povezavi.
»-30 % sladkorja«, »sugar free«, »brez dodanega sladkorja«, »zero«
Po podatkih raziskave Inštituta za nutricionistiko približno 55 odstotkov vseh predpakiranih živil vsebuje prosti sladkor - to so vsi tisti sladkorji, ki jih proizvajalec, kuhar ali uporabnik doda živilom ali pijači, kot tudi sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih in koncentratih sadnih sokov. »Največji delež prodanega prostega sladkorja izhaja iz sladkih pijač (28 odstotkov), sledijo čokolade in sladice (20 odstotkov), piškoti (12 odstotkov), sadni sokovi (8 odstotkov), kosmiči (4 odstotki) ter sladki namazi in sadni jogurti (s po 3 odstotki),« je povzela rezultate raziskave Anja Bolha z Zveze potrošnikov Slovenije, kar nakazuje, da glavnino sladkorja zaužijemo z izdelki, ki niso priporočljivi niti potrebni za zdravo in uravnoteženo prehrano. Obstaja pa tudi veliko bolj zdravih izbir.
Manj sladkorja na račun sladil, arom … - tudi, a ne vedno!
Za zagotavljanje okusa, varnosti in tehnoloških lastnosti proizvajalci izdelkom z manj sladkorja dodajajo različne aditive, največkrat arome in sladila, nekateri tudi stabilizatorje in sredstva za uravnavanje kislosti. Na ta način želijo ohraniti lastnosti izdelka, vendar se s tem oddaljujejo od primarnega namena preoblikovanja - izboljšanja sestave živil. »Za ohranitev sladkega okusa, predvsem pijač, največkrat dodajajo sladila, ki jih prepoznamo pod imeni sukraloza, steviol glikozidi, acesulfam K, aspartam in podobno. Sladila seveda niso pravi način za zmanjšanje vnosa sladkorja, opozarjajo na ZPS. Ob tem dodajajo, da naj kupci tudi ob navedbah, da živilo vsebuje manj sladkorja, z aplikacijo VešKajJeš preverijo prehranski profil živila - marsikaterim živilom bo namreč, kljub nižji vsebnosti sladkorja za približno 30 odstotkov, za sladkor še vedno zasvetila oranžna ali rdeča luč. Če že kupujemo piškote, so takšni z zmanjšano vsebnostjo sladkorja vsekakor boljša izbira, a vseeno niso primerni za vsakodnevno uživanje.
Proizvajalci izdelke preoblikujejo tudi »potihem«
Nekateri proizvajalci se raje odločijo za »tiho« preoblikovanje, kar pomeni, da vsebnost določenega hranila zmanjšajo, ne da bi to z oznako sporočili kupcem. »Najučinkovitejše je, če vsebnost sladkorja zmanjšujejo postopoma in s tem potrošnike počasi navajajo na manj sladek okus. Oznake, kot je '-30 % sladkorja', lahko namreč negativno vplivajo na odločitev za nakup izdelka,« je predstavila nakupne navade Anja Bolha in dodala: »Glede na rezultate raziskave ZPS večina ljudi prisega na preverjene izdelke in le redko posegajo po inovacijah in izdelkih s spremenjeno sestavo.«
Nasvet ZPS
1. Vnos sladkorja boste najlažje zmanjšali z uživanjem nepredelanih živil oziroma osnovnih živil, z domačo pripravo obrokov, z uživanjem nesladkanega čaja in kave ter s pitjem vode.
2. Vsebnost hranil preverite v preglednici, pomagajte si tudi z aplikacijo Veš, kaj ješ, ki vam bo nazorno prikazala, katero živilo je ali ni primerno za vsakodnevno uživanje.
3. Pri nakupu bodite pozorni na seznam sestavin, predvsem izbirajte živila brez sladil in s čim manj aditivi.
