Sacherjeva torta, Dunaj, Avstrija
Osnovno zasnovo je Sacherjevi torti dal Franz Sacher (1816-1907), ki je kot mlad fant služil na dvoru kneza Metternicha. Sprva torta v javnosti ni bila deležna velike pozornosti, a jo je kasneje izpopolnil Franzev sin Eduard, vsesplošno priljubljenost pa je dosegla z otvoritvijo hotela Sacher leta 1876. Čokoladna torta z mareličnim nadevom je danes uvrščena na seznam avstrijskih nacionalnih jedi in je prepoznavna po vsem svetu.
Torta Pavlova, Avstralija, Nova Zelandija
Torta je prefinjena in edinstvena kot najslavnejša balerina vseh časov Ana Pavlova, po kateri je sladka lepotica dobila ime. Kdo je prvi naredil »pavlovo«, ni znano, verjetno pa je bila narejena okoli leta 1925, saj je takrat ruska primabalerina imela turnejo po Novi Zelandiji in Avstraliji. Rahlo sladico, ki si jo lastijo tako Avstralci kot Novozelandci, pripravimo iz beljakov, stepenih s sladkorjem, jedilnim škrobom in z belim kisom, velikokrat tudi z vaniljinim izvlečkom. Sladica je običajno obložena s stepeno sladko smetano in s sadjem, pogosto z jagodičevjem.
Črni gozdiček ali schwarzwaldska višnjeva torta, Nemčija
Torta ne izhaja iz pokrajine Schwarzwald (po slovensko Črni gozd) na jugozahodu Nemčije, kot se zmotno misli, ampak iz kraja Bad Godesberg, ki leži okoli 500 kilometrov severneje. Schwarzwaldsko torto naj bi v današnji obliki naredil Josef Keller (1887-1981) leta 1915, ime pa je dobila po višnjevem sirupu, ki prihaja iz Črnega gozda ter je med sestavinami torte. Čokoladna torta z višnjami in smetano je dobro poznana tudi v Sloveniji.
Prinsesstarta - princesina torta, Švedska
Recept za torto je leta 1948 izdala Jenny Åkerström, ki je bila učiteljica na švedskem dvoru. Poučevala je tri mlade princese, hčerke švedskega princa Karla, in torto so dvorni kuharski mojstri naredili prav zanje. Sprva se je sladica imenovala zelena torta (grön tårta), kasneje pa je dobila ime po princesah. Sladica je sestavljena iz plasti norveškega biskvita, malinovega džema, slaščičarske kreme, stepene smetane in marcipana, ki ji daje značilno zeleno barvo.
Medovik ali medena torta, Sankt Peterburg, Rusija
Torta je nastala okoli leta 1820, ko je mladi kuhar na ruskem dvoru želel navdušiti ženo ruskega carja Aleksandra I. Cesarica Elizabeta Aleksejevna je bila nad torto, ki ima korenine v armenski kulinariki, navdušena, čeprav drugače ni marala medu, česar pa mladi kuhar seveda ni vedel. Osnovne sestavine torte so poleg biskvita še med, orehi in kondenzirano mleko.
Doboš torta, Madžarska
Torta je nastala konec 19. stoletja pod rokami madžarskega kuharskega mojstra Józsefa C. Dobosa, po katerem je dobila tudi ime. Torta je bila narejena z namenom, da bi poleg odličnega okusa ostala dolgo sveža. Dobošu je to uspelo s karamelnim prelivom. Poleg karamele so osnova torte še plasti biskvitnega testa, nadevanega s čokoladno masleno kremo, in zmleti oreščki.
Cheesecake New York stil, New York, ZDA
Sirovo torto se poznali že v antični Grčiji. Moderna različica pa je nastala leta 1872 v ameriškem mestecu Chester (New York), in sicer je prišla izpod rok Williama Lawrencea. Sladica se od drugih tako imenovanih cheesecakov razlikuje po težki in gosti strukturi, ki je zelo gladka in bogata, po okusu pa je sladka in ostra. Po navadi jo prelijejo še s sadnim sirupom ali dodajo sveže sadje. Torta je z leti postala sinonim mesta New York ter velja za najpopularnejšo sladico v ZDA. V Ameriki je zelo popularna še torta rdeči žamet, ki je narejena iz soka rdeče pese.
Cassata siciliana - sicilijanska kasata, Palermo, Italija
Cassata je tradicionalna sicilijanska sladica, ki je nastala v 10. stoletju, v času, ko so na otoku vladali Mavri. Osnova torte so biskvit, namočen v sadni liker ali sadni sok, skuta, kandirano sadja in marcipan. V Italiji so priljubljene še torta caprese, torta 900, pompapato di Ferrara …
Charlotte Russe ali ruska šarlota, Francija
Torta je nastala konec 18. stoletja po ideji Marie-Antoina Carêma (1784-1833), ki velja za očeta moderne francoske kuhinje. Ime je dobila po angleški princesi Charlotte, saj je Careme delal na angleškem dvoru, Russe ali ruska pa zato, ker je bil slavni kuhar kasneje zaposlen na dvoru ruskega carja Aleksandra I.
