Že zgodaj je dosegla dno, kamor jo je potisnila huda depresija; a z močno voljo in s pomočjo pravih učiteljev se je dvignila. Vstala od mrtvih, tako rekoč. Počasi, korak za korakom, s trdno voljo in disciplino. Danes pomaga ljudem izboljšati kakovost življenja, v zadnjem času se vse bolj osredotoča na poslovneže, ki jih življenje melje med kamni neusmiljenega kapitala. Tina je »life« in »bussines coach«, nekakšna trenerka boljšega življenja torej. Da v resnici lahko veliko da, me je prepričala s svojo mirnostjo, ki jo širi okoli sebe. Tudi sredi vrvenja v središču Ljubljane nama je pričarala mirne in spokojne trenutke.
Pri dvajsetih čista groza!
Tinina mladost ni bilo postlana z rožicami. Pri dvajsetih je bila študentka, tiho in zelo vase zaprto dekle. Kolegi so jo poznali kot tisto, ki je bila neprestano pod stresom in živčna. To stanje se je pred izpiti še stopnjevalo. »Izpite sem doživljala kot pravo dramo, tako rekoč konec sveta, kot čisto tragedijo,« se spominja Tina, jaz pa kar verjeti ne morem, da je bila ta popolnoma mirna ženska, ki sedi danes pred menoj, kdaj v resnici taka. To ji tudi omenim. Samo nasmeje se in nadaljuje z opisovanjem svoje preteklosti. Včasih malce postane, me pogleda in reče, da mora kar močno pomisliti, da prikliče spomine. Vidi se, da tega dela življenja zanjo preprosto ni več, to je samo preteklost in ne nekaj, kar bi jo obvladovalo še danes.
»Ko sem bila stara dvajset let, sem bila depresivna in na robu samomora, obdajala me je čista tema. To je bil čas, ko sem se spraševala, kdo sem, kaj je smisel življenja, kje sem jaz sredi tega. To je bil tudi čas, ko sem iskala svojo spolno identiteto, saj sem spoznala, da so mi všeč ženske. Skratka, takrat sem videla edino rešitev, da končam svoje življenje,« se spominja svoje črnine, v kateri ni bilo prostora za še tako majhen žarek svetlobe.
Prednost sem dala sebi
Življenje je s Tino očitno imelo drugačne načrte, svetlejše. Zavestno je začela iskati pot iz stiske. Poskusila je vse mogoče, da si pomaga, začela je z jogo, obiskovala psihiatra. Pa še vedno nič, izboljšanja ni bilo. Potem pa je začela obiskovati skupino za energetski trening, naučila se je meditacije, spoznala, da ljudje nismo samo telo, ampak tudi duša in to ji je dalo popolnoma nov pogled na življenje. V njej sta se prebudila energija in veselje, ki ga prej leta in leta ni občutila. Videla je, da ji to zelo pomaga in odločila se je, da bo za leto dni prekinila študij in se posvetila samo duhovnemu delu. V raziskovanje sebe se je vrgla brez zavor, tako rekoč na glavo, izkusiti je hotela vse. Leto dni je meditirala in obiskovala energetske treninge po osem ur na dan, delala vaje v naravi, vstajala zelo zgodaj, disciplinirano in redno. Njen trud ni bil zaman, saj se je začela prebujati, nič več ni bila depresivna, življenje jo je pričelo veseliti. Ko je spet nadaljevala s študijem, je imela sicer pred izpiti še vedno tremo, ampak zdravo tremo, nič več se ji ni prikazovalo brezno, od koder ni rešitve. Ugotovila je celo, da je zanjo fakulteta samo poligon, kjer trenira življenje.
Daj naprej
Študentka Tina je bila zdaj polna življenja in energije, vedela je, da ne bo kar umrla, če slučajno ne naredi izpita. Nič več ni bila krhka mladenka, ki jo lahko odpihne vsak malo močnejši vetrc. Po dveh letih intenzivnega dela na sebi je postala notranje močna, v letih duhovnega študija je pridobila tudi ogromno znanja, podprtega z lastnimi izkušnjami in raziskovanjem sebe. Kmalu je ugotovila, da veliko njenih kolegov prav tako trpi zaradi stresa pri izpitih in študiju, kot je ona, zato se je odločila, da jim bo pomagala. Začela je organizirati tečaje sproščanja in deliti znanje, ki si ga je pridobila. »Ugotovila sem, da me to delo izjemno napolnjuje, predvsem to, da si 'prevodnik' znanja. Takrat sem v resnici rešila svoje življenje s tem, da pomagala drugim.« Za Tino je bil to najboljši občutek na svetu. »Jaz vem, kako je to, šla sem čez gorje, rešila sem se in vem, da se lahko rešijo tudi drugi,« mi pove Tina. S solzami v očeh, dobesedno. In prepričano. O tem je govorila tako, da so se mi postavile dlake pokonci. Ej, energija je res čudežna stvar!
Kitajska in ves svet
Po koncu študija se je Tini ponudila priložnost, da za eno leto odpotuje na Kitajsko; dobila je namreč štipendijo za izpopolnjevanje kitajščine. Leto dni se je raztegnilo na skoraj šest let. V teh letih je Tina potovala in delala na Novi Zelandiji, v Avstraliji in Ameriki. Na Kitajskem je namreč prišla v stik z mojstrico, energetsko zdravilko, katere znanje jo je že pred leti izjemno prevzelo. »To dragoceno znanje za življenje, ki mi ga je predajala že moja učiteljica v Sloveniji, mi je rešilo življenje. Želela sem se učiti še naprej, tokrat od mojstrice,« se še danes z ljubeznijo in spoštovanjem spominja svojih učiteljic Tina. Z mojstrico je ostala pet let in pol, učila se je, študirala. Z njo je potovala po svetu, pri njej bila zaposlena kot učiteljica, vodila je tudi meditacije.
Numerologija
Začela se je zanimati tudi za horoskope, numerologijo in astrologijo. Kot vsega, česar se je učila, se je tudi tega dela lotila na polno in s strastjo. Veliko je brala in raziskovala ter se izmojstrila v numerologiji. Z numerološko analizo lahko zelo pomaga človeku pri njegovih odnosih, odločitvah ali pri poslu.
V tistih letih je postala čisto drugačen človek, čutila je energijo, pravzaprav ogromno energije, počutila se je živo. Trdo delo, kot na primer to, da je dve leti vstajala ob treh zjutraj, šla v gozd, ob petih zjutraj pa meditirala, da se je napolnila z energijo, se je obrestovalo. To je bil tudi čas, ko je sebe sprejela tako, kakršna je, posledica pa je bila izpolnjeno življenje in notranji mir. »Dolga je bila pot, ampak splačalo se je,« mirno pove danes Tina, ki je na videz kot kakšno mlado dekle in ne gospa, ki je spravila pod streho že več kot štiri desetletja. Ja, če človek posluša sebe, mu tudi zunanja podoba sledi, to je znano.
Danes za polnjenje baterij potrebuje veliko manj časa. Koliko dnevno, jo vprašam. »Kakšno uro in pol v povprečju. Je pa odvisno od duhovne kondicije človeka, koliko potrebuje. Veste, to je tako kot pri bateriji za telefon: če je popolnoma prazna, jo je treba polniti celo noč, če pa je skoraj polna, potrebuješ samo pet minut,« med smehom pove Tina.
Med Singapurjem in Ljubljano
Danes Tina živi in dela v Ljubljani in v Singapurju. Vsako leto je približno pol leta tukaj in pol leta tam. Singapur sploh ni bil v njenem življenjskem načrtu. Po delu s kitajsko mojstrico je imela namen priti domov, potem pa si urediti življenje na Baliju. »Ko sem letela v Slovenijo, sem na letalu srečala nekoga, ki je rekel, da študira v Singapurju in da je pod velikim stresom. Govoril je tudi o tem, da je med študenti v tej azijski državi ogromno stresa. Našpičila sem ušesa, saj je bilo to področje, kjer lahko pomagam, sem si mislila. Kakšen mesec se lahko ustavim tam in malo pogledam,« mi pripoveduje Tina. Naključje? Ah, dajte, no… Tisti mesec dni se je raztegnil na zdaj že pet let.
Tina pripoveduje, da zelo rada dela s poslovneži, da ji je to v res velik užitek, zlasti, ker je pri svojem delu uspešna. Ko jo povprašam, kako vključuje vanj numerologijo, mi razloži, da jo uporablja kot osnovo. »Z numerološko analizo spoznam človeka, pomaga mi pri usmerjanju, kako mu pomagati.« Pravi, da je numerološka analiza pomagala tudi njej, saj je z njeno pomočjo spoznala, da je nadarjena za vodenje in delo z ljudmi. Neverjetno, kdo bi verjel, da se bo introvertirana in sramežljiva mladenka razvila v osebo, ki ji ni noben problem govoriti pred množico ljudi, saj uspešno vodi seminarje in poučuje druge.
60 sekund
Največji problem poslovnežev po vsem svetu je pomanjkanje časa in življenje v nenehnem stresu. »To jih seveda načne, načne tudi njihove odnose z ljudmi, bodisi doma ali pa v službi. K meni večinoma pridejo, ko ugotovijo, da ne zmorejo več. Vsi po vrsti pravijo, da nimajo časa za sprehode, za hojo ali tek, za naravo in meditacijo. Za vse to, kar bi jim pomagalo življenje spraviti v red in doseči notranji mir. Pa jih vprašam, če imajo čas, da si umijejo zobe. Njihov odgovor je, da je to pač navada, ki jo opravijo mimogrede. Odgovorim jim, da so jih starši trenirali kar nekaj časa, da jim je to prešlo v navado. Vsem tistim, ki nimajo časa, priporočam, naj si položijo roko na prsa v predelu srca, naj jo tam držijo samo eno minuto, naj globoko zadihajo in poskusijo začutiti stik s sabo. To naj delajo 90 dni in potem naj pogledajo rezultate. Že po nekaj tednih te vaje moje stranke poročajo, kako zelo jim pomaga. In ko ti enkrat pride v navado, veliko lažje dosežeš mir v stresnih situacijah,« mirno in z veliko ljubezni pripoveduje Tina.
Pravi, da obožuje svoje delo. »Ko pomagam ljudem, ne pridobijo samo oni, pridobivam tudi jaz. Kot človek, moje življenje je polno in zadovoljno.« Tina o življenju ne govori o pravljici, vsakdan seveda prinaša križe in težave. Ampak, če gledaš življenje s Tinino perspektivo, ki vse to sprejema kot učenje in izziv, je mnogo lažje. Tina tudi dobro ve, da bo še vse dobro, četudi je ta trenutek hudo. Je pa treba dnevno skrbeti za svojo energijo. Pa še nekaj mi je zaupala iz svojih dolgoletnih duhovnih izkušenj. »Življenje ni nič drugega kot samo energija in odnosi! To je vse.« Mislim, da bo to kar držalo, saj vsi vemo, koliko energije nam požrejo slabi odnosi.
Še dolgo je v meni odmeval tale krasen pogovor s Tino Hočevar. In kot da se je njen mir malo prelil tudi vame…
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
