Mag. Katarina Pajnič iz Ribnice, ki se je primožila v zavedno koroško družino, verjame, da je avstrijska Koroška tako za Slovence iz domovine kot iz sveta zanimiva dežela. Še posebna prednost pa je, da jo lahko s pomočjo pripadnikov slovenske manjšine spoznavamo v maternem jeziku.
V želji, da bi tamkajšnje prelepe slovenske kraje predstavila rojakom, je pripravila projekt Slo.Kor.tur o turističnih priložnostih avstrijske Koroške v slovenskem jeziku. Ljudem na obeh straneh meje lahko prinese veliko dobrega: lepa doživetja, nova znanstva in sodelovanje, s tem pa tudi konkretno podporo obstoju slovenstva na avstrijskem Koroškem.
INFORMIRANJE MLADIH
»Vojvodski prestol, knežji kamen, Vrbsko jezero, Minimundus so na avstrijskem Koroškem znane izletniške točke, vendar dežela ponuja tudi druge naravne in kulturne bisere. Starejše generacije Slovencev iz matice kar dobro poznajo njene lepote in zgodovino,« pravi Pajničeva. »Pri mlajših je že drugače, običajno pridejo k nam po nakupih in niti ne vedo, da so tu tudi slovenske vasi, v katerih še vedno ohranjajo materni jezik, kulturo in tradicijo. Ne poznajo več slovenskih imen krajev, za slovenski narod pomembnih zgodovinskih dogodkov na tem območju in podobno. V neposrednem stiku s slovenskimi vodiči lahko izveste tudi za tradicionalne koroške jedi, značilne samo za to območje, ter si jih privoščite v slovenski gostilni.«
V SLOGI JE MOČ
Projekt Slo.Kor.tur obsega programe od klasične Koroške, poti ob koroških jezerih, arheoloških poti, kulturnih ali rokodelskih ekskurzij do razvedrilnih in atraktivnih izletov, romantične avstrijske Koroške, kulinarično-vinarskega obiska, pohodništva ter kolesarjenja. Katarina pripravi programov namenja veliko prostega časa in lastnih sredstev, saj se žal le za malenkost ni uvrstil na zadnji razpis Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vzpostavila je tudi že spletno in facebook stran z informacijami, ki jih sproti dopolnjuje, pri tem pa ji z idejami pomaga tudi njen partner, novinar Bojan Wakounig. Odlični poznavalec domače avstrijske Koroške je študiral v Ljubljani in dobro pozna razmere na obeh straneh meje. Čezmejni projekt, ki se počasi razvija v obe smeri, kar kliče tudi po sodelovanju pristojnih institucij in posameznikov.
