Kdor ga je že prej poznal iz New Yorka, je ekspresno hitro dobil somišljenika med vsemi, ki so v Latvijcu videl kombinacijo košarkarske genialnosti in človeške simpatičnosti. Zato je dežela na sončni strani Alp navdušeno proslavljala dan, ko je kot strela z jasnega udarila selitev Kristapsa Porzingisa iz Knicksov v Dallas k njegovemu prijatelju Luki Dončiću. In zato boste s posebnim zanimanjem brali pogovor, ki več od običajnega pomeni tudi nam.
Novi zvezdnik Dallasa posebej za vas
»To se samo tako reče, kajneda?« je vprašal zelo resno, a z nasmehom do ušes dal vedeti, kaj je želel povedati. Niti v sanjah ni želel biti prepirljiv, ko smo ga zelo vljudno pobarali, ali mu smemo postaviti tri vprašanja. Pretirano vljudno za nekoga z našimi izkušnjami in ambicijami, a morate razumeti dve zadevi. Pod točko ena, da Porzingisu po NBA-pravilih ni treba priti v garderobo in tudi ne odgovarjati na novinarska vprašanja. In pod točko dve, seveda smo igrali na tisto karto, ki pravi, da je na svetu – predvsem pa v Evropi – izjemno malo športnikov, ki bi nato pogovor dejansko prekinili po tretjem vprašanju, češ, saj ste rekli tri. T
o je želel povedati Kristaps. A ne zato, ker bi nas hotel opozoriti, da bo po tretjem vprašanju pogovor prekinil. »Za tri vprašanja pa se res ne bom ustavil. Kaj boste imeli od tega?« je bil hudomušen in je dodal: »Z veseljem se pogovoriva. Počakajte, da sedem, bova lažje,« je bil za nameček še toliko bolj razumevajoč, da je takoj prepoznal težave z vratom vašega poročevalca zaradi okroglih 40 centimetrov višinske razlike. In še več – pogovor je, potem ko je sedel, začel sam. »Srečal sem slovenske navijače na ulici,« je izpostavil. »Na tekmi v Dallasu sem bil navdušen, ko se videl, koliko jih je bilo, kako so podpiral Luko Dončića in kako sijajno so se zabavali. Povsem ne ameriško, prinesli so veliko evropskega načina spremljanja tekem in resnično navdušili vse. Ko sem jih videl na cesti, sem verjel, da jim bo nekaj pomenilo, če grem mednje. Meni pa je nekaj pomenilo, ker sem jih želel doživeti čisto od blizu,« se je razgovoril, ko smo ga prosili, naj o dogodku pove nekaj več. »Pravzaprav sem najprej mislil, da so prišli le na tisto eno tekmo in da gre za kakšno skupino turistov, ki potuje po Ameriki. Ne vem, zakaj mi Luka ni povedal, da so prišli zgolj s tem namenom, da bi ga počastili in si ogledali več tekem. To sem izvedel pozneje in bil resnično navdušen.«
Slovenci vedo veliko o košarki
»Uau, le to lahko rečem. Uau, to je preprosto tako izjemno, tako 'kul', da bi o tem lahko govoril in govoril.« Povedali smo mu, da je na sončni strani Alp zelo cenjen ter da ga vidijo kot idealnega soigralca za Luko. »Tudi tega mi ni povedal, očitno se morava pogovoriti,« se je zasmejal in nadaljeval: »Veseli me, da ljudje, ki očitno vedo zelo veliko o košarki, cenijo to, kar počnem, in od mene veliko pričakujejo. In da so to ljudje, ki prihajajo iz domovine mojega novega soigralca, s katerim imam poseben odnos.«
Seveda nas je zanimalo, zakaj je tako, zakaj je ta odnos poseben. »Glejte, razlogov je kar nekaj. Že generacijsko sva precej blizu, loči naju le nekaj let in loči naju še manj, če pogledamo na to, kaj naju zanima, koliko skupnih interesov imava, kaj vse se lahko pogovarjava. To tudi pogosto počneva, celo med tekmami na klopi po navadi sedim zraven njega, in ko je za to čas ter ko je primerno, vedno kakšno rečeva ...«
Naslednja sezona ali povratna tekma Slovenija – Latvija?
Prekinili smo ga z dodatkom, da se tudi pogosto smejita. »Tako pač je z Luko, zabavajo naju podobne stvari, on je duhovit, pa še po navadi se šaliva v španščini, tako da vsaj v tistem trenutku razumeva le midva. Morda danes oba celo bolje govoriva angleško kot špansko – no, vsaj zame to velja –, a nama španščina super ustreza. No, glavni razlog za posebnost najinega odnosa pa je preprosto ta, da je Luka 'kul' tip, sijajen človek, šele nato fantastičen košarkar. Res mi je zelo všeč v vseh pogledih, z njim lahko govorim o vsem iz sveta košarke in zunaj njega, sijajno je biti z njim, še bolj pa se seveda veselim skupnega igranja v naslednji sezoni.«
Ali bolj nestrpno pričakuje naslednjo sezono ali priložnost za povratno tekmo Slovenija – Latvija, o kateri je že veliko govoril takoj po prihodu v Dallas, je vprašanje, ki se je postavilo kar samo od sebe. No, vsaj nam se je zdelo tako, Kristapsu pač ne. »Kako ste pa sestavili to vprašanje? Uau, dobra, res dobra,« se je spet nasmejal, a z odgovorom ni puščal prostora za različne interpretacije. »Definitivno in brez kančka dvoma se bolj veselim naslednje sezone v Dallasu. Morate vedeti, da je tukaj zame v igri več, kajti gre za vrnitev po hudi poškodbi in zelo dolgi odsotnosti. Če mi bo ta vrnitev uspela, bo to že samo po sebi izjemno pomembno za mojo kariero – brez tega lahko pozabim na vse ostalo. Verjamem, da mi bo uspela, izjemno se veselim vrnitve na igrišče, prav tako izjemno pa se veselim tudi igranja za Dallas in igranja z Luko. Naj pa se razumemo nekaj: to ne pomeni, da v meni ne gori želja po povratni tekmi in po maščevanju za tisto, kar so nam na izjemni tekmi naredili – v najlepšem in najbolj športnem pomenu, seveda – Luka in ostali Slovenci na evropskem prvenstvu,« je zdaj on nasmejal nas. »Da, da, bilo bi sijajno, če bi čim prej dobil kakšno resno priložnost za povratno tekmo. Pravzaprav jo moram dobiti.«
»Boste videli, midva bova special«
Nismo mogli iz svoje precej nogometne kože in smo ga spomnili, da se bo za zdaj moral zadovoljiti z nogometno tekmo Latvija – Slovenija junija v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. »Kar nerodno mi je, da tega nisem vedel. Zanimivo, da v vseh mojih pogovorih z Luko beseda nikoli ni nanesla na to. Moram ga povprašati, kako je s tem, to bi znalo biti še zelo zanimivo.« Ponudili smo mu priložnost za kakšno sporočilo slovenskemu soigralcu ali celo kakšno manjšo nogometno stavo prek nas, a je imel Latvijec drugačne načrte. »Ne, ne, tole moram urediti z njim osebno. Mu bom že povedal, kaj si mislim in kakšno je moje sporočilo,« smeha spet ni manjkalo.
Pravzaprav se smeji toliko, da odličen odnos s prav tako vedno nasmejanim Luko postaja bolj logičen iz minute v minuto, najbolj pa se velikan Kristaps zresni, če ga vprašate, kako gleda na velikanska pričakovanja, ki so se rodila ob oblikovanju dvojca Porzingis-Dončić. »V bistvu me zelo težko pod pritisk spravijo pričakovanja drugih, kajti od dvojca Porzingis-Dončić verjetno največ pričakujem jaz. Pričakujem, da bova vrhunsko sodelovala in da bova res sijajna. Ni skromno, a to pričakujem od naju. Oba sva že zdaj posebna košarkarja, a lahko dodatno napredujeva individualno in ves čas napredujeva kot dvojec. Pričakujem, da se bova idealno ujela na igrišču in da se bodo dogajale velike stvari. Midva z Luko bova special, kot bi rekli Američani – boste videli,« nam je zagotovil.
