Strateško pomemben otok Esanbe Hanakita Kojima, ki se je nahajal med najsevernejšo točko na japonskem otoku Hokkaido in Rusijo, je bil eden od 158 nenaseljenih otokov, ki jih je japonska vlada pred štirimi leti opredelila za mejnike svojega ozemlja na severu države. Štel je torej za neke vrste »mejni kamen.« Letos je nenadoma izginil pod mrzlimi vodami Ohotskega morja, potem ko je bil žrtev erozije zaradi močnih vetrov in pogostih snežnih metežev. Izginotja do nedavnega zanimivo nihče ni opazil.
Ker mednarodno pravo veleva, da so lahko otoki za mejne točke določeni le, če jih je mogoče videti na površju morja, se je obseg japonskih teritorialnih voda teoretično ravnokar zmanjšal. Izginotja kot kaže ni opazilo niti lokalno prebivalstvo na otoku Sarufutsu, ki leži slabih pol kilometra od zdaj pogrešanega otoka. Alarm je šele septembra sprožil pisatelj Hiroši Šimizu, ki je želel v svoji novi knjigi opisati japonske skrite otočke, a je z obale otoka Sarufutsu zrl v praznino, čeprav je vedel, da bi moral videti zemljo. O zagonetki je obvestil lokalno ribiško zvezo, a se je zla slutnja uresničila. Potrdili so mu namreč, da otoka ni mogoče videti niti z ribiških ladij.
Izgubljeni otok je pred tremi desetletji, ko ga je nazadnje proučila japonska obalna straža, v višino meril 14 metrov. Japonske oblasti ga zdaj mrzlično iščejo, saj označuje teritorialne vode na meji z Rusijo, okoli katere obstaja dolgotrajni spor in zaradi katere obe državi do danes nista podpisali mirovne pogodbe po drugi svetovni vojni.
