Manj je več
Iz 100 kilogramov svežih jabolk dobimo do 12 kg suhih krhljev; iz enake količine češenj pa kar 25 kg suhih češenj ter dobrih 30 kg suhih češpelj iz 100 kg svežih.
Zato je sušenje najstarejši način shranjevanja sadja. Tam, kjer je veliko sončnih dni, poznajo sušenje že od nekdaj. Žuželke, ki si poskušajo prisvojiti kanček okusa sušečega se sadja, jih ne motijo. V hladnih, meglenih in deževnih krajih pa so kmetje že pred stoletji sezidali sušilnice ter kurili z drvmi in na mrežah sušili na krhlje narezano sadje. Miniaturne sušilnice greje dandanes električna energija in stojijo po številnih domovih, kjer vedo, kako sladki so jabolčni krhlji ali suhe marelice.
VODA
Zakaj je sploh treba sušiti sadje in zelenjavo? Zato, da vsebnost vode zmanjšamo z 80 do 90 odstotkov na 10 do 25 odstotkov. S tem preprečimo razvoj plesni, sadje pa postane bolj aromatično.
CITRONSKA KISLINA
V trgovinah ne manjka suhega sadja, ki je pogosto svetlo rumene barve. To pomeni, da so ga pred sušenjem namočili v citronsko kislino, da med sušenjem ne bi potemnelo in postalo na videz manj privlačno. To lahko storimo tudi sami, pri sušenju doma, in sicer citronsko kislino nadomestimo z razredčenim limoninim sokom.
KAJ PA TEMPERATURE?
Pri sušenju v električni sušilnici moramo upoštevati pravilo, da nobenega sadja ali zelenjave ne smemo sušiti pri temperaturi, višji od 55 stopinj Celzija, saj bi tako uničili encime in še zmanjšali količino toplotno občutljivih vitaminov.
KRHLJI
Krhlji so najbolj vsakdanja oblika suhega sadja. Drobnejše hruške so sadež, primeren tudi za sušenje v kosu, koščičarjem (breskve, marelice, češnje, višnje, slive) pa pred sušenjem obvezno odstranimo koščico. Najprimernejše so papirnate ali platnene vrečke, prav tako priporočljive so steklene posode, v katerih je vsebina vselej pod nadzorom.
