Novice Svet24

Najprej ognjeniška eksplozija, ki v atmosfero izloči toliko toksičnega pepela, da bi lahko zastrupil več kot 200.000 ljudi. Nato več let padanja temperatur, izgube pridelka, množična hipotermija, prometni kaos, trajajoč tedne, če ne mesece. Takšna usoda bi lahko doletela Evropo.

Izbruh podaljšal obalo

Globoko pod islandskim ledenikom se prebuja velikan. Katla bi, če bi izbruhnila, zasenčila dosežke soseda Eyjafjallajokulla, ki je leta 2010 s svojim oblakom pepela prizemljil več kot 100.000 letov – komercialni letalski promet je bil nazadnje tako ohromljen začasa druge svetovne vojne. V krču je bil od sredine aprila pa do sredine maja.

Wikipedia

Kataklizmične napovedi temeljijo na posledicah izbruha iz ognjeniškega sistema Laki leta 1783, ki se nahaja 50 kilometrov severozahodno od Katle. Erupcija je bila usodna za petino islandskega prebivalstva, pepel je ljudem na severni poluti več mesecev kratil sončno svetlobo – temperature so padle za tri stopinje Celzija. Vetrovi so smrtonosne pline ponesli celo do Velike Britanije, zaradi česar naj bi na Otoku umrlo približno 23.000 ljudi.

Katla je nazadnje izbruhnila pred sto leti, ko je iz sebe spravila petkrat več pepela kot pa pred osmimi leti Eyjafjallajokull – toliko, da je islandsko južno obalo podaljšala za skoraj pet kilometrov. Pri tem se je stopilo toliko ledu, da je bilo vodo mogoče primerjati s količino, ki zapolnjuje strugo Amazonke. Pravi čudež torej, da ni bilo smrtnih žrtev.

Jesen je na Islandiji čas, ko potresna aktivnost doseže vrhunec, s tem pa je tudi tveganje za izbruhe najvišje.

Krepko zamuja

Najbolj skrb vzbujajoče je, da geološka bomba že kar precej zamuja. Katla namreč v povprečju izbruhne vsakih 60 let. Tako dolgo – eno stoletje – ni spala, odkar so Vikingi ob koncu 9. stoletja poselili Islandijo.

Lokalni strokovnjaki, ki spremljajo ognjeniško aktivnost, poročajo o uhajanju ogljikovega dioksida, julija pa je Katla v zrak pognala veliko količino vode, ki je odnesla enega od tamkajšnjih mostov. Če temu prištejemo še redne potresne sunke in dejstvo, da se približujemo najbolj tveganemu delu leta, si ne gre zatiskati oči, opozarjajo strokovnjaki. Jesen je na Islandiji čas, ko potresna aktivnost doseže vrhunec, s tem pa je tudi tveganje za izbruhe najvišje.

Katlo prekriva ledenik, ki učinkuje podobno kot pokrovka. Kar pomeni, da se bo "sprostila" ob znatno večjem pritisku, kot je bil potreben za izbruh Eyjafjallajokulla leta 2010. In četudi bi dejanska jakost izbruha bila manjša, gre zato pričakovati veliko več pepela. Zaradi velikega pritiska namreč izbruhana magma razpade v fine prašne delce, ki so tako lahki, da se v zraku zlahka obdržijo več tednov ali celo mesecev.

Lani so pristojni obvestili, da bodo ljudje v primeru izbruha imeli le 15 minut, da si poiščejo zavetje.